Na silvestrski večer z Mojim možem (makedonske pisateljice Rumene Bužarovski)

Rumena Bužarovska je tudi prevajalka in profesorica ameriške književnosti na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Izdala je štiri zbirke kratkih zgodb, največji uspeh pa je doživela Moj mož, ki je prevedena tudi v slovenščino. Na londonskem knjižnem sejmu v sklopu inicijative Literary Europe Liv pa je bila uvrščena med deset najboljših sodobnih evropskih avtorjev. Kot aktivna zagovornica enakopravnosti med spoloma, se pisateljica s svojim pisanjem dotika skritih mehanizmov represije. Za njeno pisanje pa je značilno predstavljanje sodobnih žensk, ki so skozi vsakdan vpete v različne odnose po meri patriarhalnega sveta. Obenem te ženske, ki niso predstavljenje kot žrtve, aktivno sodelujejo pri ustvarjanju odnosov, kjer s svojim razmišljanjem, odločitvami in (ne)delovanje ne spreminjajo družinskih in družbenih vzorcev, ki jih utesnjujejo.

Menite, da imajo vaše zgodbe moč, prepričajo?

Rumena Bužarovska: »Vem, da imam moč za pripovedovanje zgodb in da sem prepričljiva. Prav tako se zavedam, da imam priložnost povedati zgodbe, ki se ne pripovedujejo pogosto. Obenem s tem odpiram več prostora za pripovedovanje takšnih zgodb. Zavedam se, da je močnejši vtis, ko se takšne zgodbe postavijo na oder narodnega gledališča kot je ljubljanska Drama. Tematika postane norma, na nekakšen način normalna. Hkrati te zgodbe pridejo do več ljudi, saj so predstavljene pod streho institucije, kar pomeni, da so sprejete.

Lahko rečemo, da ste bralcem dostopni tudi, ker pišete enostavno?

Rumena Bužarovska: Rada imam enostavnost, ni pa tako lahko pisati enostavno. Včasih je težko natančno napisati v čemu je težava. Ljudje pogosto ne morejo razložiti zaradi katere matrice obnašanja prihaja do težav.

Lahko s svojimi zgodbami in predavanji vplivate na mišljenje ljudi?

Rumena Bužarovska: Kot pisateljica in predavateljica imam malo večjo moč, imam možnost, da malo več vplivam na ustvarjanje mnenja ljudi. Prav zato menim, da morajo ustvarjalci biti odgovrni glede družbenih vprašanj. Ko je recimo avtoritaren sistem, ko se v družbi dogaja nekaj slabega, imajo ljudje, ki so na določenih privilegiranih pozicijah večjo odgovornost, da nekaj povedo, kar se na žalost ne dogaja pogosto, se pa tudi dogaja.

Lahko slehernik prispeva k bolj humanem svetu?

Rumena Bužarovska: Menim, da mora vsak posameznik biti odgovoren v svoji sredini, družini, lokalni skupnosti. Ko se recimo pri nas v Makedoniji odpirajo aktivistična vprašpanja, je zelo pomembno, da vsi delujemo lokalno. Da skrbimo za sredino v kateri živimo, da ne zapiramo oči pred nasiljem pri nekomu doma in ne razmišljamo, da se vmešavamo, zaradi česa ne kličemo policijo. Ne vem kako je s tem v Sloveniji, pri nas je do tega še vedno čutiti odnos, ki temelji na sistemu nekdanje Jugoslavije. Sistem avtoritarnosti, ki je veljal za Jugoslavijo, ni prispeval, da ljudje prevzamjo odgovornost. Prav tako je na način odzivanja na družbene razmere vplivalo dejstvo, da je Balkan dolgo bil pod otomansko oblastjo, otomanska kultura pa se ne ukvarja s sredino, temveč le z družino. Prizadeva si, da je družina nekaj najbolj pomembnega v življenju, in s tem prihodnost družine, finančna, profesionalna sigurnost, se pravi sigurnost otrok. Bolj pomembno jim je, da so dobri družinski ljudje, da poskrbijo za svoje otroke, čeprav s tem uničujejo družbene dobrine, družbo.

V čemu vidite žensko moč?

Rumena Bužarovska: V principu sodelovanja, v empatiji in demokraciji - v smislu, da zmoremo druge zgolj poslušati kaj pripovedujejo. Vidi se kako v deželah, kjer so ženske na vodilnih mestih, recimo V Novi Zelandiji, na Finskem in v Islandiji do napredka prihajajo skozi pogovor, z razumevanjem ne pa z agresijo in dominacijo, kar je maskulinističen princip. Upam, da je prihodnost sveta v principu, ki temelji ne razumevanju in empatiji. Maskulističnost je toksična, nikomur ni v prid, razen maloštevilnim pripadnikom elite, ki imajo nekaj od tega.

Potemtakem ženske niti niso tako nebogljene?

Rumena Bužarovska: Niso več tako nemočne kot so bile nekoč, sicer danes ne bi bile tu kjer so, toda do tega je prišlo pred kratkim. Ženske so za volilno pravico izbojevale pred 100 leti. Ne smemo pozabiti, da je val feminizma iz pričetka 20. stoletja prispeval mnogo, da imamo ženske to kar imamo danes. Brez tega ne bi mogle same potovati, biti ekonomsko samostojne, razpolagati s svojim telesom... To so stvari, ki jih danes jemljemo za normalne, čeprav morda v današnjem svetu niso, ker so danes ženske še vedno v večjem delu sveta potlačene!

Kako po vašem lahko izstopimo iz potlačenosti?

Rumena Bužarovska: Z ozaveščanjem, se pravi z izobraževanjem in kulturo.

Prodaja e-vstopnic poteka na naslovu drama.kupikarto.si.  Nakupu bo sledil prejem 8-mestne številčne kode na elektronski naslov. Na silvestrski večer bo mogoče med 19.00 in 20.00 uro z vpisom kode na spletni strani drama.kupikarto.si/vzivo vzpostaviti povezavo za ogled predstave.

Foto: Umar Timol

Napisala: L.D.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec