Raperska poezija za mlade v knjigi: Ti si čist normalen in Kla kla Klasika!

Kot je za STA povedala Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi, kjer sta obe deli izšli, je njuna sočasnost zgolj naključje.

Pesmarica Ti si čist normalen je počasi in z dolgimi premori nastajala vse od leta 2010, v vmesnem času pa sta vzporedno za Kla kla klasiko moči združila raper Trkaj ter literarni zgodovinar in profesor mladinske književnosti Igor Saksida.

Zbirka Ti si čist normalen ponuja 20 besedil 18 slovenskih rap izvajalcev. Avtor izbora Aljoša Harlamov je na njeni nedavni predstavitvi omenil, da ni mogel vključiti nekaj dobrih pesmi, ki se odlično slišijo, ne da pa se jih brati. Kot je pojasnil za STA, ima tekst, ki je pisan za izvajanje ob glasbi, številne značilnosti, ki jih besedilo, namenjeno tihemu branju, nima.

Pri rapu je poleg besedila pomemben flow, to je ritem oziroma metrika, pa beati, torej glasbena podlaga, potem še prezenca raperja, njegova avtentičnost, je naštel. Vse to vpliva na podobo besedila oziroma se te značilnosti prepletajo z njim ter ga sooblikujejo in osmišljajo. In ker je nekatere od teh značilnosti nemogoče prenesti na papir, ne da bi izpadle smešno ali vsaj banalno, je bilo treba nekaj rap komadov izpustiti. "Treba se je bilo preprosto sprijazniti s tem, da se nekatere stvari bolje slišijo kot berejo. Kar seveda ni pomanjkljivost teh besedil; do izgube pride enostavno zaradi menjave medija," je pojasnil.

Po Harlamovem mnenju lahko rap besedila delujejo kot prehod med klasično in sodobno poezijo. Rap pesmi ohranjajo številne lastnosti klasične poezije - rimo, izrazit ritem, relativno razberljive primere oziroma metafore - medtem, ko so po temi, motivih, jeziku, medbesedilnosti in razpoloženju izrazito sodobne. Če se zdi, da je sodobna poezija povsem drugačna od klasične (brez metrike, rime ipd.), ki jo v največji meri berejo v šolah, lahko raperska poezija postane vmesni člen med obema. Vsekakor pa lahko nagovori mlade precej bolj neposredno; primerna pa je tudi za deklamiranje oziroma govorni nastop, ki je sicer danes že pozabljena disciplina, razmišlja avtor izbora Ti si čist normalen.

Kot je prepričan Saksida, ki je začetek sodelovanja z Rokom Terkajem opisal kot "srečanje med polarno lisico in delfinom v Sahari", je rap mogoče poslušati ali ga brati kot poezijo, če je seveda dovolj kakovosten, da si prisluži to oznako. In poezijo je mogoče predelati v rap - če nam je ta glasbena zvrst všeč. Če je mladim bližje kaj drugega, naj klasiko predelajo v svoje ritme, predlaga. Po njegovem mnenju bi bila Aškerčeva Ponočna potnica zanimiva v priredbi metala oziroma v slogu death growla, Vodnikovo Dramilo pa bi zaživelo tudi v ritmih rocka. Možnosti je neizmerno veliko, "le malo ustvarjalne predrznosti je treba dodati k temeljitemu razmisleku o verzih in o tem, kako ti bivaš v njih," meni.

Na vprašanje, kaj po njegovem mnenju definira dobro, referenčno rap pesem, ki deluje tudi na papirju, je odvrnil, da "to, kar opredeljuje vsako dobro pesem od izštevanke do sonetnega venca: da je dobro povedana in v njej pesnik slovenščino, kot je zapisal Jože Snoj, spreminja v eno samo - sonščino, ki jo soustvarja tudi bralec". Voltmetra za napetost, ki jo ustvari pesem, ni, je poudaril in pri tem navedel verz iz Trkajeve Glose: "Vemo vse, a ne o pesmi. Kol'ko stane gram ljubezni? Kol'ko vredna je magija, ki v eno nas zavija - pelje po neskončni cesti?"

Bolj kritičen do prelivanja rapa v brano poezijo je raper Doša, ki pravi, da je rap vseeno najprej glasba. Zato meni, da v obliki brane poezije večini ne bo šel v ušesa tako kot, če je izvajan z glasbo. Lahko pa, kot razmišlja, doseže tiste, ki jih glasba manj zanima in zato posledično tudi besedilu ne dajo priložnosti.

Poznavalec rap glasbe Marko Godnjavec z umetniškim imenom Jizah DaFunk se strinja z Došo. Pojasnjuje, da je rapersko besedilo spisano z mislijo, da bo ob njem svojo vlogo odigrala glasbena podlaga. Mnoga besedila so zato pisana zelo nepoetsko, saj so njihov smisel zanimive besedne igre, skovanke, izpeljanke, reference, nemalokrat pa je namen tekste postaviti v določen kontekst oz. koncept. Tu avtorji ne gledajo na samo tvorbo besedila, marveč kako se besedilo sliši, ne glede na to, kako to pade v shematično vrstico ali prostor. Zato bi bilo po njegovem mnenju zanimivo videti tudi kakšen tekst, ki je knjižno nevzdržen, a ga ravno to dela drugačnega, samosvojega, pestrega in zanimivega. Tako besedilo bi verjetno bralca vzpodbudilo, da bi ga šel poslušat.

Zbirka raperske poezije se Jizahu DaFunku zdi zanimiva, ker daje vpogled v to, kako besedila stojijo v knjižni obliki, kam se postavljajo vejice in pike, kar poslušalec le redko zazna v času, ko se raperska govorjena beseda vklopi v glasbo. Zbirka je po njegovem mnenju zato zanimiva kot sredstvo za nadaljnjo analizo, za iskanje razlik med pravo poezijo in hiphopersko ulično noto, ki rada krši pravila tako v vsebini kot v formi.

Obenem jo pozdravlja, ker v javni, literarni prostor končno raperje umešča kot enakovredne drugim ustvarjalcem, "saj rap pri nas mediji in literatura povečini še vedno zaznavajo kot nekaj manjvrednega in se do besedil raperjev obnašajo precej podcenjujoče," meni poznavalec rapa. Na to kaže tudi odziv Doše, ki pravi, da mu je v čast, da je lahko del pesniške zbirke. Obenem upa, da je to le ena izmed mnogih, ki bodo še sledile.

Za STA: Jasmina Vodeb Baša, foto: profimedia, emka.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord