Severa Gjurin, ne mara parfumov, saj meni, da se moramo ljudje zavohati

Koliko pregovor Počasi se daleč pride drži za vas?

Ta pregovor se mi zdi v redu. Tudi sicer življenje jemljem tako. Ko sem razmišljala, ali naj grem na pedagoško akademijo ali na oblikovanje, me je potegnila vsebina. Se pravi, da sem hotela od tam nekaj dobiti in to imeti. Nisem razmišljala, da bo to moj poklic, ki mi bo dal to in to, s čimer sicer ni nič narobe.

Tudi glede petja niste delali izračunov, ali boste zaslužili za kadilak.

Verjetno ne bom nikoli. Če bi recimo dobila ponudbo za snemanje reklame za parfum, bi ponudbo zagotovo odklonila, ker ne verjamem v parfume. V vsakem primeru je precej stvari, ki sem jih nekje v večji meri ali popolnoma črtala, ker ne spadajo v moje življenje. Močno verjamem, da se moramo med seboj zavohati. Tako delajo kužki, narava, v bistvu si tako najdemo tudi partnerja.

V to tako močno verjamem, da dvomim, da bi lahko posnela reklamo za kakršnikoli parfum. Tudi če bi bil bio ali eko, ne bi tega naredila. Verjamem, da moraš biti čist in uporabljati nos. Narava nam je dala popolno telo, da lahko recimo zapremo oči, ko vohamo rožico, da nos bolje dela, prav tako zapremo oči, ko se poljubljamo, da bolje čutimo. Tudi likovne delavnice imam na podlagi vonjev in okusov, ker mi to veliko pomeni. Verjetno bi za kakšno stvar bila pripravljena narediti reklamo, ampak ne vem, kaj in kako.

Imela sem le dva stika z reklamami, in to kot glasbeni del. Želim povedati, da v prvi vrsti ne razmišljam o denarju, ne bom pa rekla, da ne razmišljam o tem, kako zaslužiti, kako nekaj zapakirati, prav tako se mi ne zdi nič slabega, da si pameten, kar se tiče posla. To se mi zdi dobro. Slabo se mi zdi, da te pelje posel in si 'pizdunček'. Ne pravim pa, da tudi sama nikoli nisem 'pizdunček ali 'smrdoritek'.

Kje trenutno ste na tej svoji 'počasni poti'? Sledite zgolj vonjavam?

Ne morem reči, da sploh vem, kam sem prišla. Vidim pa, da so stvari, ki me zanimajo, se pravi likovnost na splošno, s poudarkom na sliki in risbi, kot tudi muzika, se pravi petje in še kitara nekje v ozadju, stvari, prek katerih se znam izražati. Navsezadnje že malo več kot deset let delam muziko. Nekoč sem na Vodnikovi domačiji našla edine tečaje risanja pri svojih 13, 14 letih, ko sem hotela na šolo za oblikovanje. Takrat ni bilo toliko tovrstne ponudbe. Učil me je slikar in ilustrator Savo Sovre.

Dobro je učil in zelo veliko sem se naučila od njega ter pridobila bolj klasično znanje. Starša sta naju z bratom vedno podpirala pri odločitvah. Nisem imela niti malo občutka, da je nedonosno, če si pisatelj, slikar, glasbenik ... Oba sta umetniški duši, tudi če nimata umetniškega rezimeja, predvsem pa sta inkubator za te stvari, razumevajoč tandem. Oče nama je veliko bral, pogosto recitiral poezijo, Župančiča, kar se nekje pozna. Vse to mi je naredilo to, da sem noro hvaležna za takšno življenje. To so res tiste lepe stvari, med katere spadajo tudi resnica, lepota, svoboda, ljubezen, univerzalni, najmočnejši pojmi.

Ima to tudi kakšno zvezo z vašim načinom petja?

Verjetno. Pravzaprav gre za proces, da uničiš strah. Na odru imamo namreč igralci, pevci, glasbeniki opravka s čustvi. Če jih ni, je slabo. Treba si je dovoliti, seveda s pomočjo staršev, brata, prijateljev, fanta, da jih doživljaš. Fant, ki je prav tako glasbenik, mi je pri tem zelo veliko pomagal, ker je takšen, kot je.

Ugotovila sem, kaj mi najbolj ustreza in kako bi najbolj iskreno ta čustva interpretirala. Seveda pa je bil večji del odvisen od mene. S kakšno težavo sem prišla do mame ali do fanta, vendar sem pred tem še sama pri sebi ozavestila, da imam težavo. Je pa s čustvi težko, sploh na odru, čeprav se vidi preprosto. Vsekakor sem vse te stvari morala analizirati. Nisem prišla kar tako do zaklada čustev. Res pa je tudi, da s čustvi in s samim življenjem ne obtičiš na eni sami točki, temveč gre za proces. Ne moreš biti permanentno na eni točki, v življenju se stvari stalno spreminjano.

Kako ste prišli do tega?

Zelo mi je pomagalo to, da se mi v življenju dogaja. Zabavam se, ko uporabljam 'racio' za analize in sinteze. Videla sem, da rada pojem na zabavah ali tudi 'resno' na odrih. Vse to mi je všeč, kot tudi pop glasba, subkultura, klasična glasba, vsi trenutki. Pela sem že na pogrebu, poroki, zabavah ... Nič od tega ne podcenjujem.

Kako vam uspe shajati s čustvi brez patetike?

Trudim se, da me ne zanese preveč, čeprav včasih me. Zaznam, da kdaj hočem preveč doživljati, ampak s pomočjo analize sem našla, v čem se najbolje počutim, zato se tega tudi poskušam držati. Te stvari se ne zgodijo z danes na jutri, veliko analiz in sintez sem opravila. Kar precej kompliciram in dostikrat kaj najdem, včasih pa tudi nič. Uživam v tem, da vprežem čustva in možgane. V bistvu sem zelo hvaležna, da je lahko tako. Da se lahko slišim in zavem, kaj in kako, je potrebna tudi počasnost.

Tako sem v sintezi našla svoj način petja in svojo držo, kontekst v smislu, kaj na katerem nastopu lahko naredim. Skratka, kjerkoli nastopam, kompliciram in sprejemam nekakšne odločitve. Kdaj jih narobe, kdaj prav, in tako se ponovno znajdem na svoji 'počasni poti'. Ni pa enostavno dati čustev na pladenj. Če se mi kdaj zgodi, in se mi, da mi gre med petjem tudi na jok, se zjočem. Gre za konstanten proces, ker nikoli ne veš, kaj se ti bo v življenju zgodilo – te bo kaj zategnilo ali odprlo. Nimam občutka, da lahko v življenju obtičiš na eni stopnici, tudi glede vokala. Ta se ti lahko zapre ali se z njim zgodi karkoli. Ne strinjam se, da se osebni in umetniški razvoj kar zaključita.

Kako pa je s ceno, ki si jo je treba postaviti?

Dobro je biti poslovno pameten in dvigovati ceno tam, kjer jo lahko. Svoje kakovosti in kapacitet se je treba zavedati. Če bi v zavesti imeli več inteligenc, bi bilo bolje. Ena izmed njih je recimo introspektivna inteligenca. Svobodo si moraš vzeti sam, kakor tudi imeti odgovornost, da se lotiš problema. Vse je na tebi. Nihče tega ne bo naredil namesto tebe, kar ni nič slabega. Dolžan si, da se zavedaš, da si, ko se rodiš, sam, in ko umreš, prav tako. Vmes pa je veliko stvari, ki imajo zvezo le s tabo, s čimer nimam v mislih ne egoizma ne samote.

Kot kaže, boste to pomlad svoja čustva kar pogosto delili s poslušalci.

Precej tega bo. Z Galom in s simfoničnim orkestrom Cantabile iz Logatca 15. aprila pripravljamo koncert v Cankarjevem domu. Še prej pa 7. marca nastopam v SiTi Teatru s svežo akustično zasedbo; z Žigo Golobom na kontrabasu, Dejanom Lapanjo na kitari, Gašperjem Peršlom na bobnih, z novimi aranžmaji in tudi novimi komadi: Ti si moje srce, Kakor da se nič ni zgodilo, Sej vame. Medtem je v bolje založenih ploščarnah in v Dim music shopu že na prodaj plošča Časovne skice, ki sva jo naredila skupaj z Borutom Činčem.

Svojo meditativno ploščo sva posnela v živo, potem pa se je 'dinstala' nadaljnji dve leti. Poleti jo bova promovirala na koncertih, ki bodo recimo na Celjskem gradu ... Zgodil se nama je zvok, ki sva ga zgrabila. S fanti delamo tudi na novih komadih in vadimo, tako da bomo šli v studio in posneli novo ploščo, pravzaprav mojo prvo ploščo.

Besedilo: Suzana Golubov

Foto: Goran Antley

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ