Slovenijo bo obiskal nemško-švicarski pisatelj Benedict Wells

Nemške bralce in kritike je prepričal s prvencem Becks letzter Sommer, ki je izšel leta 2008, ko mu je bilo 24 let. Nemška revija Die Zeit je roman razglasila za najzanimivejši prvenec leta, po njem so posneli tudi film. Sledila sta romana Spinner (2009) in Fast genial (2011); slednji se je več mesecev obdržal na vrhu nemških prodajnih lestvic. Leta 2016 je Wells izdal svoj četrti roman, O koncu žalosti, in z njim osvojil mednarodno občinstvo. Pravice so prodali v več kot 30 držav, Wells pa je za knjigo prejel še nagrado Evropske unije za literaturo.

Zgodbo, ki so jo navdihnile pisateljeve osebne izkušnje z izgubo in prebolevanjem samote, je začel snovati že pri 24 letih, vendar takrat, tako pravi, zanjo še ni bil dovolj zrel: »Moral sem postati pisatelj, ki zmore napisati tako knjigo. A to knjigo sem preprosto moral napisati. Naslednjo pa hočem napisati. Zdaj sem povsem svoboden.« Leta 2018 je izšla njegova zbirka kratkih zgodb Die Wahrheit über das Lügen, trenutno pa piše nov roman.

Roman o samouresničitvi

• »Vse od rojstva smo na Titaniku … potapljamo se, tega tu ne bomo preživeli, to je že odločeno. Tega ne more nič spremeniti. Lahko pa izberemo, ali bomo panično kriče tekali naokrog ali pa bomo glasbeniki, ki pogumno in častno igrajo naprej, čeprav ladja tone.«

Wellsov roman združuje več velikih tem: izguba, usoda, sreča, žalost in osamljenost. V njegovem središču so Jules, Marty in Liz, brata in sestra, ki še kot otroci v prometni nesreči izgubijo starše in pristanejo v internatu. Čeprav bi pričakovali, da jih bo tragični dogodek povezal, se vklenjeni v občutek samote vsak zase spopadajo z bolečino in vezi med njimi se skrhajo. Medtem ko se Marty zateka v študij in Liz v minljive užitke, se glavni junak Jules vse bolj zapira vase in beži pred samim sabo … takrat pa spozna Alvo. V letih, ki sledijo, se njuni poti neprestano križata, združita se, pa znova oddaljita, ko poskušata najti vsak svojo zgodbo, odrešitev in ljubezen. Oba strta in oškodovana se morata najprej postaviti po robu svoji preteklosti in »pogledati nevidnemu sovražniku v oči«, preden se lahko zazreta predse in tam ugledata skupno prihodnost. Roman obenem raziskuje preteklost in prihodnost ter se sprašuje, kaj vse lahko izgubimo in česa nikoli zares ne prebolimo, pa tudi, kaj lahko pridobimo, če se nam uspe z izgubo sprijazniti in poiskati novo pot.

• »Je lahko, tudi če vse življenje hodiš v napačno smer, ta pot nazadnje vseeno tista prava?«

 Avtobiografska (samo)terapevtska zgodba

Podlaga za Wellsov roman je avtobiografska; navdahnili so ga dogodki in čustva, ki jih je doživljal v otroštvu, ko je pri šestih letih pristal v internatu in naslednjih 13 let večinoma preživel ločen od staršev. Po lastnih besedah sta ga pri pisanju ves čas vodili dve čustvi -  ljubezen in jeza: »Jeza me je ves čas gnala naprej. A spremljala me je tudi ljubezen. In ta kombinacija jeze in ljubezni je nekaj posebnega. To je najboljša kombinacija za pisanje.« V svoji analizi osamljenosti in izgubljenosti, ki ju je občutil, se Wells paradoksalno približa univerzalni človeški izkušnji. Z neverjetno pronicljivostjo ujame težo čustvene travme, ki zaznamuje človeka v najzgodnejših letih, njen vpliv na našo percepcijo sveta in na odnose, ki jih v življenju spletemo, ne nazadnje odnos do samih sebe. 

Roman je v slovenščino izvrstno prevedla Neža Božič, ki je o knjigi zapisala: »Roman O koncu žalosti je kontemplacija življenja. Verodostojna, čustvena, bralcu ne prizanaša. Toda ob koncu je jasno: sreča je še vedno možnost.«

Benedict Wells se bo v Sloveniji mudil med 9. in 11. aprilom.

V četrtek, 9. 4., se bo bralcem ob 18. uri predstavil v Mestni knjigarni Maribor, z njim se bo v nemščini pogovarjala prevajalka knjige Neža Božič.

Petkov ljubljanski pogovor s pisateljem pa bo potekal v sklopu 4. festivala angažiranega pisanja itn. v Kinu Šiška, 10. aprila 2020 ob 20. uri. Pogovor bo v angleškem jeziku. Prevajanje obeh dogodkov v slovenščino bo zagotovljeno.

Nekaj mnenj:

• »O koncu žalosti je takšna knjiga, ki bralca popolnoma razoroži s čistino svoje ustvarjalnosti, gre za genialen roman.« Tomaž Bešter, Konteksti
• »Roman je navdihujoč, čustven in presunljiv, obenem pa poln življenjske radosti in upanja.« Vlasta Vičič, Delo/Ona
• »Drzno, ganljivo in dovršeno.« John Irving, pisatelj
• »Srce parajoča knjiga, ki je osvojila Evropo.« The Guardian
• »Wells pri zgodnjih tridesetih piše kot pravi stari mojster.« Der Spiegel

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord