23. 3. 2020, 10:57 | Vir: STA

Sloviti japonski režiser Akira Kurosawa se je rodil na današnji dan leta 1910

profimedia

Pred 110 leti se je na današnji dan v Tokiu rodil eden najpomembnejših ustvarjalcev sedme umetnosti, japonski režiser in scenarist Akira Kurosawa. V svetu je uveljavil japonsko kinematografijo ter se z režijo okoli 30 filmov, med katerimi so Rašomon, Živeti, Sedem samurajev ter Dersu Uzala, vpisal med največje pripovednike v zgodovini filma.

Kurosawa je v japonsko filmsko industrijo vstopil leta 1936 kot asistent režije. Njegov mentor je bil Kajiro Yamamoto, kot njegov asistent je z njim sodeloval pri več kot ducatu filmov. Zatem se je uveljavil kot pisec scenarijev.

Svoj prvi film Judo saga je posnel leta 1943. Po drugi svetovni vojni je snemal kritične protivojne filme, nato pa zgodovinsko tematiko uporabljal za refleksije o človekovi usodi in smislu življenja.

Znan je bil po premišljeni kompoziciji, učinkovitih akcijskih prizorih in subtilni poetičnosti.

S kriminalno dramo Pijani angel (1948) o odnosu med zdravnikom vročega temperamenta in gangsterjem se je uveljavil kot eden najpomembnejših mladih filmskih ustvarjalcev na Japonskem. V glavno vlogo je angažiral takrat neznanega igralca Toshira Mifuneja, s katerim je nato posnel še 15 filmov.

Svetovno filmsko javnost je nase opozoril s filmom Rašomonom (1950), za katerega je prejel zlatega leva na festivalu v Benetkah ter oskarja za najboljši tuji film. Rašomon, ki v prevodu pomeni zunanja grajska vrata, je utrl pot drugim japonskim filmom na zahodni filmski trg.

Njegova naslednja stvaritev Sedem samurajev (1954), ki ponuja dramo o zvestobi in nadčloveškem pogumu, je nastala po znani japonski legendi iz viteških časov. Film je bil tudi vzpodbuda za oživitev vesterna in vzor nekaterih italijanskih vesternov. Po anketi bralcev revije Cinema jumpo je to najboljši japonski film vseh časov.

Med letoma 1950 in 1960 je Kurosawa posnel približno film na leto, med njimi Krvavi prestol (1957) in Sinjebradca (1965) ter Živeti (1952), ki je osvojil zlatega medveda na berlinskem festivalu. Za Skrito trdnjavo (1958) je v Berlinu prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo. Sledilo je obdobje nekaj spodletelih projektov, vse do filma Dersu Uzala (1975), ki je osvojil je zlato nagrado za najboljši film na Mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi.

Iz režiserjeva poznejšega obdobja velja omeniti še dobitnika zlate palme v Cannesu Bojevnikova senca (1980), Kaos (1985) in Sanje (1990). Zadnjega je posnel po lastnih sanjah v obliki osmih vinjet, eno od njih je posvetil Vincentu Van Goghu, ki ga je odigral Martin Scorsese. Leta 1990 je prejel oskarja za življenjsko delo.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord