Težko pričakovana avtobiografija Bruca Springsteena končno tudi v slovenščini!

Zdaj pa še nekaj besed o knjigi, ki vam jo glede na povedano na predstavitvi lahko samo še toplo priporočamo v branje.

O knjigi so povedali ...

Glasbenik evropskih korenin je več kot 500 strani dolgo knjigo pisal sedem let, v njej pa odstrl tudi izjemno intimne podrobnosti, ki bodo po oceni prevajalca Simona Demšarja marsikateremu bralcu razbile idealistično podobo The Bossa.

Prevajalca je, kot je povedal na današnji predstavitvi, knjiga šokirala, saj je The Boss, kot se je Springsteena prijel vzdevek, v njej razkril tudi stvari, ki jih ne bi hotel vedeti, z njimi pa porušil podobo, ki si jo je o njem ustvaril na njegovih koncertih ali prek video posnetkov.

V avtobiografiji je po Demšarjevih besedah zelo prisotna tematika depresije in čeprav ga je mestoma nasmejal do solz, ga je tudi ganil do solz. Zlasti v delu, v katerem je opisal odnos z očetom, od sprva negativnega do končnega hvalospeva.

Springsteen je slikovito opisal družino in versko okolico, iz katere je izšel: o tem, kako je nerad hodil k maši in se kot mladostnik trudil, da bi temu ubežal, a je v zrelih letih spoznal, da mu ni uspelo. V knjigi je veliko sklicevanj na vero, je povedal prevajalec. V njej so tudi "seks, droge in rock'n'roll", vendar ne v klasičnem smislu, saj je - za razliko od Keitha Richardsa ali Micka Jaggerja - podobno kot Eric Clapton kljub skušnjavam v svetu rocka ostal trezen.

Glasbeni urednik Jane Weber, poznavalec Springsteenove glasbe, je prepričan, da gre za eno najbolj globokih avtobiografij: v njej spregovori o temačnih stanjih in bolečinah, iz katerih je nastala vrsta pesmi, za katere bi bilo morda celo bolje, da ne bi poznali ozadja. Tako kot zna pisati besedila za svoje pesmi, pa je ustvaril tudi dobro prozo, je ocenil Weber.

Kot glasbenik ima sicer Springsteen po Webrovih besedah "podobno kot Bob Dylan zelo močne korenine v ameriški popularni glasbi, so pa ti vplivi še bolj prikriti kot pri Dylanu". Mogoče še najmočneje je nanj po Webrovi presoji vplival soul, nato blues s svojo melanholijo ter country s Hankom Williamsom in njegovo Jambalayo na čelu. Ta skladba, čeprav se na prvo poslušanje morebiti zdi banalna, ima po Webrovih besedah globino in "ni takšna kot večina slovenske narodnozabavne glasbe s svojo trivialnostjo".

Vpliv countryja je pri Springsteenu zelo močan na albumih, kot sta Nebraska in River, močno pa je nanj vplival tudi ameriški folk, kot so ga igrali Cisco Houston, Woodie Guthrie in podobni, je dodal Weber.

Najbolj pričakovana glasbena biografija, kot jo je označila urednica Branka Fišer, je v izvirniku izšla septembra lani, kmalu po Springsteenovem 67. rojstnem dnevu, skupaj z albumom Chapter and Verse, ki predstavlja glasbeno podlago knjigi.

"Pisati o sebi je čudno. Konec koncev je to samo še ena zgodba, zgodba, ki jo sestaviš iz izbranih dogodkov v svojem življenju. Nisem vam povedal 'vsega' o sebi. Tega ne dopuščata diskretnost in občutja drugih ljudi. A pri projektu, kakršen je ta, je pisec obljubil eno stvar: da bo bralcu odprl svoja razmišljanja. To sem skušal narediti na teh straneh," je zapisal Springsteen, ki s svojim E Street Bandom in energičnim, kakšne štiri ure trajajočim nastopom privablja množice po svetu.

Še o ocvirku s tiskovke!

Na predstavitvi slovenskega prevoda avtobiografije Bruca Springsteena je bila tudi Neisha in ob koncu predstavitve je vsem zbranim (potem, ko se je pustila izzvati) zapela tudi enega od Brucovih velikih hitov. Posnetek nam je, kot ste lahko uvodoma videli, uspelo dobiti ;)

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ