V Narodnem muzeju kmalu virtualni sprehod skozi našo arheološko dediščino

Arheološka dediščina skozi VR očala

Razstava v tehnologiji navidezne resničnosti z naslovom Arheološke eKrajine Podonavja nastaja v sklopu istoimenskega projekta, ki ga v Narodnem muzeju Slovenije z 22 partnerji iz desetih držav izvajajo pod vodstvom avstrijskega muzeja Universalmuseum Joanneum.

Kot so zapisali za STA, je bogata in raznolika arheološka dediščina Podonavja nepogrešljiv del evropske dediščine. Ponuja izjemen turistični potencial, vendar se vseskozi srečuje s težavo premajhne prepoznavnosti. Pri tem lahko pomagajo nove tehnologije, ki arheološko dediščino predstavljajo v novih, privlačnejših oblikah in hkrati omogočajo večjo dostopnost.

Obiskovalci si bodo z VR očali med drugim lahko ogledali bivališče neandertalca, se udeležili pogrebnega rituala v bronasti dobi, si skovali sulico v kovačnici iz železne dobe ali se sprehodili po rimski vili. V Narodnem muzeju Slovenije bo razstava vključena v stalno muzejsko razstavo Zgodbe s stičišča svetov. Svojo vizualizacijo postavlja v čas zadnjih dni železne dobe na Notranjskem, ko rimska vojska že utrjuje svoje položaje pred utrjenim mestom.

Del razstave bo potoval po Sloveniji. Med drugim bo razstava na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki in na gradu Prem.

Z razstavo Odlikovanja na Slovenskem o pomembnih dosežkih nekaterih znamenitih Slovencev

Slovenci smo imeli v svoji zgodovini veliko sposobnih ljudi, so zapisali v galeriji. Številni so se povzpeli na najvišja mesta v tedanjih državah, tako v vojaški službi - major Jurij Vega, general Blaž Žemva, general Rudolf Maister, general Adolf Kilar ipd.-, kot tudi v civilni službi - diplomat Jožef Švegelj, podpredsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Anton Korošec idr. Tudi v povojni Jugoslaviji so Slovenci zasedali najvišja mesta v strukturah tedanje države in bili odlikovani z vrsto domačih in tujih odlikovanj - npr. Matija Maček in Edvard Kardelj. V samostojni Sloveniji sicer bera domačih odlikovanj ni tako visoka, so pa bili nekateri Slovenci, na primer predsednik Janez Drnovšek, odlikovani z vrsto visokih tujih odlikovanj, so zapisali v Narodnem muzeju Slovenije.

Kot navajajo, odlikovanja nekaterih znamenitih Slovencev hranijo v muzeju, druga so se ohranila v zasebnih zbirkah ali pa so še v družinski lasti. Za september napovedujejo občasno razstavo, ki bo zgodbe o dosežkih, uspehih in počastitvah nekaterih znamenitih Slovencev prikazovala predvsem s pomočjo njihovih odlikovanj, ki bodo po dolgem času spet zasijala v polnem sijaju.

"Vsako odlikovanje namreč s seboj prinaša neko zgodbo, pa naj bo ta takšna ali drugačna. Nekaj jih bomo poskušali povedati mi," so zapisali.

Multimedijski vodnik po stalnih arheoloških razstavah

Zadnji dve leti so v Narodnem muzeju Slovenije snovali tudi multimedijski vodnik za obiskovalce stavbe na Muzejski ulici. Obiskovalce bo popeljal po izbranih predmetih lapidarija in egipčanske zbirke v pritličju ter po stalni razstavi Zgodbe s stičišča svetov. Na kratko se bodo seznanili tudi z zgodovino muzeja in muzejsko stavbo. Osnova vodnika so kratki, približno 2-minutni avdio posnetki z razlago izbranega predmeta ali teme. Ta zapis spremljajo fotografije in ilustracije v natančnem, sinhroniziranem vrstnem redu, ki še bolj podrobno osvetlijo tematiko. Nekatere teme, na primer, kako obleči togo ali peplos, so predstavljene s kratkim videom. Zaenkrat je vodnik na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.

Kot so še zapisali v Narodnem muzeju Slovenije, je med pomembnimi cilji strateškega načrta tudi postavitev razstave o zgodovini Slovencev, ki jo bodo odprli leta 2023. Priprave na razstavo so stekle že letos, muzejski strokovnjaki pa bodo v povezavi s številnimi sodelujočimi ustanovami nadaljevali z načrtovanjem te obsežne pregledne razstave tudi v prihodnjem letu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord