V Wittenbergu slovesno ob 500. obletnici objave Luthrovih tez

Nemški teolog Luther je odločno nasprotoval tedanji praksi Rimskokatoliške cerkve, ki je ljudem v zameno za denar odpuščala grehe in na ta način zbirala denar za drago obnovo Bazilike sv. Petra v Rimu. Potem ko se je zaradi odpustkov zapletel v oster spor z vrhom nemške Cerkve, naj bi pred točno 500 leti, 31. oktobra 1517, na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu, kjer je takrat deloval, nabil omenjenih 95 tez, a je za nekatere zgodovinarje to zgolj legenda.

Samemu Luthru naj bi šlo pri tezah predvsem za nasprotovanje odpustkom in naj ne bi pričakoval, da bodo imele te tako daljnosežen vpliv. V njih je pozval k spoštovanju Božje besede, kakor je zapisana v Svetem pismu, ki da mora imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in učenju. Za Slovence je bilo posebej pomembno, da je bila v središču protestantizma Božja beseda, zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu in so ga poznali, saj sta v tistem času izšli prva knjiga v slovenščini ter prvi celovit prevod Svetega pisma.

Številni strokovnjaki sicer pravijo, da Luther omenjenih tez sploh ni nabil na cerkvena vrata v Wittenbergu - med drugim ga takrat naj sploh ne bi bilo v mestu -, ampak jih je v protestnem pismu poslal tedanjemu nadškofu Albertu iz Mainza. A skozi zgodovino se je uveljavila drugačna zgodba, majhen Wittenberg pa je obveljal za rojstni kraj reformacije.

Slovesne maše v Grajski cerkvi in svečanosti, ki ji bo sledila, se bosta med drugim udeležila nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Frank-Walter Steinmeier. Obiskovalci bodo med drugim uživali v velikem srednjeveškem spektaklu in svetlobni instalaciji. Z današnjim dnem, ki bo za Nemce tokrat izjemoma dela prost dan, se formalno končuje jubilejno leto reformacije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.