Vrnitev odpisanih gramofonov in z njimi vinilk

Obred

»Priljubljeno ploščo z občutkom vzameš iz ovitka, ki že sam po sebi govori svojo zgodbo. Ko vinilko pred začetkom poslu­šanja čistiš, si že v območju obredne meditacije. Nato jo položiš na gramofon in nanjo pazljivo namestiš še filigransko izdelano iglo ročice gramofona, ki se sprehodi skozi brazde in začne verno reproducirati zapisani zvok. Takrat duša prestopi na ono stran.«

Nekako takole razmišljajo pravi avdiofili in torej tudi Dušan Hunjadi iz Audio Galerije, ki nas je v Playboyu pred nekaj več kot dvema letoma popeljal na sled čistokrvnemu zvoku v glasbena prostranstva italijanskih mojstrov Unison Research. Bradati možakar je, že odkar pomni, brezmejno navdušen nad različnimi nosilci zvoka in gramofone ter vinilke vidi kot protiutež in upor sodobnemu načinu življenja.

»Tempo življenja je danes res bliskovit, zato potrebujemo uživaški obred, s katerim se odmaknemo od vsakdanjih peripetij in učinkovito napolnimo izpraznjene baterije. Vinilke ponujajo prav to. Poslušamo jih aktivno, saj muziko malodane gledamo. Mozartova Čarobna piščal, denimo, postane resnično čarobna.«

Dušanu se takoj vidi, da iskreno uživa ne samo v poslušanju glasbe, ampak tudi v vsem drugem, kar sestavlja pustolovščino, imenovano gramofoni. »Veste, tudi šumenje in prasketanje pri ploščah imata poseben čar. Ali iskanje priljubljene vinilke, ki se lahko zavleče v več let trajajoče poslanstvo in ima ogromno skup­nega z zbirateljstvom ...«

Gre torej za resnično predanost in ljubezen, pa čeprav so glasbeni scenaristi še nedolgo tega napovedovali vinilkam, da bodo vzele bridki konec.

Nedolgo tega

Da, še pred kakim desetletjem se vinilkam ni pisalo nič dobrega. Prav ta obrednost, ki za ljubitelje danes pomeni glavni razlog za vnovično obujanje analognega zvoka, se je večini takrat zdela časovno zamuden in docela zastarel glasbeni balast.

V ospredje so se pririnile kratice CD, MP3, MP4 in drugi cvetoči načini instantnega glasbenega predvajanja, ki zasedejo krepko manj prostora, so veliko prilagodljivejši (saj lahko 'komade' preskakujemo hitreje, kot je atletinja Gail Devers nekoč obvladovala ovire) in prinašajo zvok brez prasketanja (le kdo bi si želel česa takega).

Nič ni dalo slutiti, da bi gramofoni in vinilke lahko oživeli, a se je v svetu, ki sta mu globalizacija in odprtost prinesli tudi s konkurenco močno spodbujeno in množično podprto proizvodnjo vsega, kar obstaja, zgodilo ravno to.

Ljudje, ki so vajeni, da jim njihove potrebe neprenehoma narekujejo trženjski oddelki korporacij, so se očitno naveličali preobilja izbire in bliskovitih sprememb ter zastarevanja in so za pot naprej izbrali vrnitev v preteklost. Vrnitev h koreninam, ki preiskuje hišna podstrešja, kjer se med zaprašeno kramo tu in tam znajde tudi kakšna danes spet zaželena plošča izvajalcev, ki so pred desetletji skrbeli za vzdušje naših staršev in prastaršev.

Cene

Še več, z zaprašenimi ploščami se da tudi dob­ro zaslužiti. Avdiofili so za Jugotonovo plato Pink Floydov The Dark Side of the Moon tako pripravljeni odšteti okoli 200 evrov. Seveda govorimo o obrabljenih primerkih, saj je stičišče povpraševanja in ponudbe za angleško različico z modrim trikotnikom pri kar 1200 evrih.

Podobno visoko se giblje beli album Beatlov iz leta 1968, ki z izvirnimi fotografijami roke zamenja za zneske v razponu med 700 in 1500 evri. Za rekordne vrednosti pa je kriv vsestranski ameriški umetnik poparta Andy Warhol, katerega kolekcije ovitkov plošč na spletnih prodajnih mestih eBaya dosegajo celo 25 evrskih tisočakov!

Poznavalci pravijo, da gre pri zbirateljstvu za nekaj več, saj se kupci borijo celo za primerke, ki so tako obrabljeni, da glasbe na njih ni več mogoče poslušati.

Gramofoni

Seveda so se na povečano povpraševanje po ploščah hipoma odzvali izdelovalci gramofonov in v svojo ponudbo takoj vključili več modelov različnih cenovnih razredov. Za evrskega tisočaka dobite že povsem spodoben predvajalni medij vinilk, medtem ko je navzgor meja le nebo.

Če vaša denarnica (in boljša polovica) to dopušča, si lahko omislite celo sisteme za okoli pol milijona evrov, pri katerih le cena miniaturne glave presega 20 evrskih tisočakov in ki so težki kakšnih 200 kilogramov (ter že zaradi tega težko odtujljivi).

Zakaj takšna cena, boste vprašali? Priznamo, da ne vemo, in tudi avdiofili po racionalni plati ne najdejo pravega odgovora.

Profil

Dušan nam opiše nekaj potrebnih lastnosti slušateljev vinilk: »Treba je imeti glasbeno kulturo, predznanje in kulturo poslušanja. Ker so se gramofoni in plošče vrnili kot upor hitrim življenjskim navadam, zanje potrebujemo čas – ne gre za instantno poslušanje, sicer je namen zgrešen.«

Tipičnega poslušalca vidi v avdiofilih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, med mlajšimi generacijami pa v umetniških dušah, romantikih, ki uži­vajo v življenju. In v obredu, ki je podoben pipi v nasprotju s poslušanjem
zgoščenk, ki bolj ustrezajo cigaretam.

Obred

... se nadaljuje. Po približno 25 minutah je polnega romantičnega zvoka na plošči konec. Dušan pristavi, da je to ravno dovolj za naš organizem in da je čas za predah. S prefinjenimi gibi prstov galantno obrne ploščo, nastavi iglo, vdihne in posluša dalje. »Ker je to najboljša sprostitev,« še doda in se nato spet povsem preda svojemu obredu. Upornik brez raz­loga? Presodite sami ...

Besedilo in foto: Matej Grošelj

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord