Že več kot dva tisoč let zgodba o vojski, ki je izginila v egiptovski puščavi, buri domišljijo zgodovinarjev in arheologov.
Po zapisih antičnega zgodovinarja Herodota je perzijski kralj Kambiz II. poslal vojsko proti oazi Siva na zahodu Egipta, vendar vojaki nikoli niso prispeli na cilj niti se niso vrnili.
Po poznejših različicah zgodbe naj bi v puščavi izginilo kar 50.000 vojakov. Ena najbolj znanih razlag pravi, da jih je zasul silovit peščeni vihar. Vendar so arheološke raziskave ponudile tudi drugačno možnost: perzijsko vojsko so morda premagali egiptovski uporniki.
Kazenski pohod skozi neusmiljeno puščavo
Zgodba sega v šesto stoletje pred našim štetjem, ko je Kambiz II., sin ustanovitelja Perzijskega cesarstva Kira Velikega, svojo oblast razširil na Egipt.
Po osvojitvi dežele naj bi perzijski vladar ukazal vojaški pohod proti oazi Siva, kjer je bilo znamenito preročišče boga Amona. Po Herodotovih navedbah je bil cilj odprave uničiti preročišče in si podrediti tamkajšnje prebivalstvo.
Vojska se je odpravila iz Teb na jugu Egipta in po sedmih dneh potovanja skozi puščavo prispela do kraja, ki ga je zgodovinar poimenoval Oaza. Za tem se za njo izgubi vsaka zanesljiva sled.
Herodot je zapisal, da vojaki niso prispeli na cilj in se tudi niso vrnili. Po zgodbi, ki jo je zabeležil, je silovit puščavski veter dvignil ogromne količine peska in zasul celotno vojsko.
Vendar Herodot ni bil očividec dogodkov. Pisal je na podlagi pripovedi, ki jih je slišal, zato njegov zapis ne predstavlja neposrednega dokaza o tem, kaj se je v resnici zgodilo.
So vojake pobili egiptovski uporniki?
Eno zanimivejših razlag je ponudil egiptolog Olaf Kaper z Univerze v Leidnu. Na podlagi raziskav arheološkega najdišča Amheida v oazi Dakhla je predstavil domnevo, da je bila perzijska odprava morda poražena v spopadu z egiptovskimi uporniki.
Kaper je preučeval napise na kamnitih blokih starodavnega templja, ki so vsebovali nazive egiptovskega vladarja Petubastisa III. Po njegovi hipotezi bi lahko ta uporniški voditelj Perzijcem zadal poraz na območju oaze Dakhla, preden je ponovno vzpostavil oblast nad deli Egipta.
Po tej razlagi bi lahko bila zgodba o peščenem viharju poznejša različica dogodkov, ustvarjena z namenom prikritja perzijskega vojaškega neuspeha. Kaper je domneval, da je imel kralj Darej I., ki je pozneje zatrl egiptovski upor, morda razlog, da poraz svojega predhodnika prikaže kot posledico naravne katastrofe.
Vendar gre za zgodovinsko hipotezo in ne za dokončno dokazano razlago izginotja vojske.
Puščava še ni razkrila vseh svojih skrivnosti
V preteklih desetletjih so raziskovalci iskali materialne dokaze, ki bi lahko potrdili Herodotovo zgodbo. Nekatere odprave so poročale o odkritju človeških ostankov in predmetov, za katere so trdile, da izvirajo iz časa perzijskega pohoda.
Vendar te najdbe niso prinesle splošno sprejetih dokazov, da je na tem območju izginila vojska s 50.000 možmi. Brez zanesljivega arheološkega konteksta, natančne datacije in jasne povezave s konkretnim zgodovinskim dogodkom najdeni predmeti ne morejo razrešiti skrivnosti.
Obstaja tudi možnost, da je bila dejanska vojaška odprava precej manjša, kot so trdili poznejši viri, ali pa je zgodba skozi stoletja dobila legendarne razsežnosti.
Prav tako ni znano, ali je celotna vojska umrla zaradi žeje, izčrpanosti in skrajnih razmer, bila poražena v boju ali pa se je zgodilo nekaj povsem drugega.
Skoraj 2500 let po teh dogodkih usoda perzijske vojaške odprave ostaja nepojasnjena. Peščeni vihar je postal najbolj znan del zgodbe, vendar bi se odgovor lahko skrival v političnih spopadih starega Egipta, ne zgolj v neusmiljeni naravi puščave.
Vir: Raport in drugi viri
