Zapis Rebeke Dremelj: 20 let in 20 kil nazaj se je zgodilo to…

Leta 2001 je v Cankarjevem domu potekala razglasitev miss Slovenije. Voditelj Primož Ekart “je poklical mene. Mene! Še vedno ne morem verjeti, da je od tega minilo že 20 let! In ob takem jubileju se človek potopi v spomine. Tudi jaz se bom, saj se jih je nabralo mnogo, mnogo …”, svojo retrospektivo ob dvajseti obletnici zmage na izboru za miss Slovenije začenja Rebeka. 

Piše, kako je ob razglasitvi imela v glavi le eno misel, “kako iz majhnega, skoraj nepoznanega kraja, imenovanega Senovo, prodreti na slovensko glasbeno tržišče.” 

Naziv miss je zanjo pomenil odskočno desko, česar se je, kot pravi, že takrat dobro zavedala. 

Vedno je imela višje cilje in občutek ima, da je takrat v Cankarjevem domu zmagala zaradi karizme in ne toliko zaradi svojega zunanjega videza.

“Iskreno se sama nisem nikoli počutila pretirano lepe. Oziroma lepa že, seveda, da sem, saj smo vse ženske, ampak želim povedati, da nikoli nisem gledala nase kot na lepotico, ki se mora pomeriti z drugimi v lepoti.”

Spominja se svojega potovanja na izbor za miss sveta v Sun City, kjer je preživela mesec dni. Kako je tam svojega dragega Sandija predstavila kot brata, saj se misice niso smele družiti s fanti, pa kako je na talent showu osvojila drugo mesto, pozneje šla na Havaje na izbor za Hawaiian Tropic, kako je v dvigalu srečala Bruca Willisa itd. “Zgodile so se stvari, za katere mi prijateljice pravijo, da so tako nemogoče, da so vredne knjige. Morda pa res nekega dne.”

Sledilo je obdobje smeha in solz. 

“Vsi tisti trači in zgodbe, za katere se mi je takrat zdelo, da naznanjajo konec sveta, so danes pozabljeni. Vsako negativno stvar se da z dobro voljo in vztrajnostjo obrniti v svoj prid. Seveda pa se lahko zgodi tudi, da nakopičene stvari terjajo svoj davek, kar se je pri meni najverjetneje zgodilo z diagnozo raka na ščitnici. V življenju sem ‘požrla’ veliko stvari, ki mi jih ne bi bilo treba. Šele zdaj, po dvajsetih letih in pri svojih skoraj enainštiridesetih vem, da obstajajo besede NE, NE BOM, NI MI TREBA. Negativnosti nimajo več mesta v mojem življenju. Danes si na tapeti ti, jutri bo kdo drug. Tako je pač življenje, zato se je s tem povsem odveč obremenjevati, saj vsi živimo le eno življenje, ki ga moramo izkoristiti za to, da poskušamo doseči in zaživeti svoje sanje. In jaz sem jih. No, še vedno jih. Le da danes na malo bolj premišljen in ne tako zaletav način.”

Zapis zaključi s sporočilom, namenjenim mladim dekletom, ki vstopajo v medijski svet. 

“Pogosto se, ko spremljam naše mlade vplivnice, vprašam, kaj bodo one govorile o sebi čez 20 let. Ali jim bo v želji po prepoznavnosti v kombinaciji z norim tempom življenja sploh uspelo ustvariti spomine? Ali tudi one živijo prehitro, medtem ko gredo dnevi mimo? Ne dovolite si ne ustvariti spominov, saj so nujno potrebni za preživetje v težkih trenutkih. Vam povem iz prve roke. Jaz jih imam res ogromno, a vseeno pogrešam tiste, ki se jih ne spomnim več. Živi vsak dan, kot da je zadnji, in nikoli in nikdar ne dovoli, da te kdo prikrajša za kakršenkoli spomin.”

Celoten zapis si lahko preberete na nepremagljiva.si.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord