Boštjan Nachbar in UNICEF ob svetovnem dnevu otrok!

Ob svetovnem dnevu otrok se je na Twitterju oglasil tudi Boštjan Nachbar z naslednjim tvitom:

Med najuporabnejšimi supermočmi bi otroci v Sloveniji radi imeli sposobnost pogleda v prihodnost & teleportacije. Supermoči bi uporabili za pomoč drugim! Sina #worldchildrensday pic.twitter.com/CmzY24DiU9

— Boštjan Nachbar (@BokiNachbar) November 20, 2017

V Sloveniji z življenjem zadovoljni dve tretjini otrok!

V Sloveniji je malenkost manj kot 70 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim življenjem, dobre tri odstotke pa jih pravi, da njihovo življenje ni takšno, kot bi si želeli, kaže raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji. Pripravila sta jo Unicef Slovenija in Mediana ob svetovnem dnevu otrok.

Več kot 78 odstotkov vključenih v raziskavo je dejalo, da so v življenju najbolj zadovoljni, da imajo družino, ki jih ima rada in jih podpira. Skoraj polovica otrok je zadovoljnih, da so zdravi in da imajo prijatelje. Materialne dobrine so pomembne le desetini otrok.

Dve tretjini sodelujočih otrok v raziskavi je odgovorilo, da so glede svoje prihodnosti optimistični. Ena tretjina je odgovorila, da na njihovo zadovoljstvo ali na zadovoljstvo njihovih vrstnikov najbolj vplivajo razmere v družini, skoraj tretjina pa, da najbolj vplivajo odnosi s prijatelji in vrstniki.

Med vprašanimi se jih 78 odstotkov zaveda, da lahko sami storijo največ za svojo prihodnost s tem, da se trudijo v šoli in se učijo. Nekaj manj kot petina pa jih je menila, da lahko največ za njihovo prihodnost storijo starši, in sicer s tem, da jih spodbujajo in jim stojijo ob strani. V prihodnosti bi jih bilo 42 odstotkov najraje zaposlenih v lastnem podjetju, 28 odstotkov bi jih želelo delati v Sloveniji v slovenskem podjetju, 21 odstotkov pa v tujini. Največkrat si vprašani želijo postati športniki, računalničarji, frizerji, veterinarji, zdravniki in odvetniki.

Večina vključenih v raziskavo ima pogosto ali občasno skrbi in strahove. Najbolj jih skrbi smrt bližnjih, med najpogostejšimi skrbmi pa so tudi strah pred vojno in terorizmom ter šolske obveznosti. Med vprašanimi jih tako 66 odstotkov meni, da jih bodo čez 15 let najbolj skrbeli zaposlitev, finančno stanje, vojne in vprašanja okolja.

Šolanje se zdi pomembno 17 odstotkom vprašanih. Le šest odstotkov jih pomoč v primeru slabih ocen poišče pri učiteljih ali šolskih svetovalnih delavcih. Le nekaj več kot polovica jih meni, da učitelji in pedagogi upoštevajo njihova mnenja. Kar 16 odstotkov pa jih ima občutek, da s temi osebami nimajo stika. Le nekaj več kot polovica vprašanih meni, da učitelji in pedagogi upoštevajo njihova mnenja. Kar 16 odstotkov pa se jih počuti, kot da s temi osebami nimajo stika. Nekaj manj kot četrtina rado hodi v šolo, medtem ko jih več kot tri četrtine v šolo ne hodi z največjim veseljem. Več kot 70 odstotkov jih tudi meni, da šola ni preveč zanimiva. 63 odstotkom vprašanih so v primeru slabe ocene največkrat v oporo starši, 16 odstotkov pa jih oporo dobi pri sošolcih. 83 odstotkov vprašanih pravi, da njihovi vrstniki, sošolci in prijatelji upoštevajo njihovo mnenje. Več kot 80 odstotkov vprašanih pa pravi, da njihovo mnenje upoštevajo starši in stari starši.

Le sedem odstotkov jih je dejalo, da državni voditelji upoštevajo njihovo mnenje. 78 odstotkov jih je menilo, da z njimi nimajo stika. Prav tako sedem odstotkov vprašanih pravi, da upoštevajo njihovo mnenje župani.

Med najuporabnejšimi supermočmi bi radi imeli sposobnost pogleda v prihodnost in teleportacije. Svoje supermoči bi uporabili predvsem za pomoč drugim. Predvsem bi pomagali prikrajšanim in vsem ljudem omogočili varnost, šolanje, zdravje in preživetje.

V raziskavi je sodelovalo 800 osnovnošolcev iz celotne Slovenije v starosti od sedem do 15 let.

Najbolj se je poslabšalo stanje za otroke v Južnem Sudanu!

Vsakemu 12. otroku na svetu gre slabše kot njegovim staršem, je pokazalo poročilo Sklada Združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef). Za 180 milijonov otrok v 37 državah se je v zadnjih 20 letih povečala možnost, da bodo živeli v izjemni revščini, ne bodo obiskovali šole ali bodo umrli zaradi nasilja.

Kot navaja v New Yorku objavljeno poročilo, so vzrok za to predvsem različni konflikti in slabe vlade. Največje nazadovanje kvalitete življenja otrok so avtorji poročila zabeležili v Južnem Sudanu, slabše kot njihovih staršem pa se godi tudi otrokom v Srednjeafriški republiki, Siriji in Jemnu.

V več kot 14 državah, med drugim v Kamerunu in Zimbabveju, se je povečalo število ljudi, ki živijo v izjemni revščini. V 21 državah, med drugim v Siriji in Tanzaniji, se je zmanjšalo število otrok v osnovnih šolah. V 19 državah, med drugim v Iraku, Libiji in Ukrajini, se je povečalo število otrok, ki so umrli zaradi nasilja, Unicefovo poročilo povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord