21. 8. 2012, 10:27 | Vir: Playboy
Jadralki Teja Černe in Tina Mrak sta začeli pisati novo zgodovino, ki je še ni konec
Teja in Tina sta naši najboljši jadralki in zato sta za slovenske nacionalne barve rezali valove tudi na letošnjih olimpijskih igrah. Dekleti sta skoraj rojeni na palubi in tudi tega zadnjega podviga sta se lotili s strastjo in predanostjo. Teja je na OI že bila, v Atenah je bila kot 19-letna najmlajša v razredu evropa. Pozneje je prestopila v razred 470, kjer je s Tino, sicer državno prvakinjo od leta 2000 do 2003, začela pisati novo zgodovino. »In ni je še konec,« pravi Teja. Ujeli smo ju pred zadnjimi pripravami, ko sta že izkušali, kako mokra je britanska voda.
Kaj vama pomeni morje?
Teja: V manj kot leto dni trajajoči jadralni pavzi, takrat leta 2009, ko sem se celo preizkusila v triatlonu, sem spoznala, da je morje v vseh teh letih postalo del mene in da brez njega pač ne gre. Je moj najboljši prijatelj, ki je vedno tam, ko ga potrebujem. Je vir miru, veselja in sprostitve. Veliko lepih trenutkov mojega življenja je vezanih nanj. Lahko kar rečem, da brez morja mi živeti ni. [smeh]
Tina: Predvsem mi pomeni sprostitev in mir, ki ju včasih še kako potrebujem.
Kakšen odnos se splete med športnicama, ki skupaj trenirata za najboljše rezultate?
Teja: Odkar sva s Tino začeli jadrati skupaj, preživiva večino dni najinega življenja skupaj. Če že ne na jadrnici ali v fitnesu, se pa dnevno slišiva po telefonu, saj je treba skupaj urejati vse objadralne stvari. Na regatah in pripravah sva skupaj 24 ur na dan. Zato se zelo dobro razumeva, se ena od druge učiva in ena ob drugi napredujeva. Veže naju ljubezen do jadranja in želja po uspehu. To je pogoj, da lahko jadralna posadka dobro deluje. Predvsem je pomemben dober odnos na jadrnici, ko nimaš kam zbežati, če ti družba ne paše.
Tina: Absolutno se zelo dobro razumeva in sva zelo prilagodljivi, saj veliko časa preživiva skupaj na jadrnici in potovanjih. Drugače preprosto ne gre. Teja je vsestranska športnica z jasnimi cilji, kaj hoče doseči, in je zelo zanesljiva oseba. Temu nimam kaj oporekati. [smeh]
Nov avto se bojda krsti s seksom na zadnji klopi – je podobno tudi z jadrnicami?
Teja: Aja? A da se tako krsti avtomobile? [smeh] No, jadrnice se običajno krsti tako, da se razbije buteljko šampanjca na njenem trupu. Najino jadrnico smo krstili po jadralsko, in sicer je botra Veronika buteljko malo bolj previdno odprla, polovico za srečo polila po jadrnici, polovico smo pa spili. Za zdaj je to kar preverjena metoda, ki – kot kaže res – prinaša srečo.
Tina: [smeh] Ja, zagotovo se jadrnico krsti tako, da jo poškropimo s šampanjcem, preden jo prvič splavimo v vodo. Druge oblike krstov vsekakor niso … tradicionalne.
Kaj bi počeli, če ne bi jadrali?
Teja: Hm ... če ne bi jadrala? Verjetno bi že končala faks, imela službo od osmih do petih, otroke, moža in psa. Tako pa večino dni preživim na morju. Malo sem doma in malo po svetu. Sploh mi ni slabo.
Tina: Zagotovo bi se ukvarjala s katerim drugim športom, ker se v mnogih počutim kot doma. Kot majhna sem hodila na rokomet, badminton, gimnastiko, tudi košarka mi je zelo všeč.
Kaj bi najraje imeli zasidrano v marini?
Teja: Zagotovo jadrnico. Ne kakšno preveč fensi, raje tako bolj športno, da bi lahko šli še na kakšno regato z njo. Pa za prespat na njej bi moralo biti, da bi lahko šla na jadralne počitnice z njo.
Tina: Kakšno večjo tekmovalno jadrnico od moje 470. [smeh] Oh, ali pa gliser!
Kaj vaju čaka po OI 2012?
Teja: Najprej bi rada diplomirala. To je v prvem planu. Upam, da bo vmes tudi kaj prostega časa, saj bi si zelo rada privoščila kakšne jadralne ali srferske počitnice, o katerih sanjam že kar nekaj let. Resnično upam, da mi bo letos to končno uspelo.
Tina: Dopust na kakšnem otoku. Že dolgo se želim udeležiti tečaja kajtanja ali pa se ga nažurati na Ibizi. Potem pa se bo moral najti čas še za končanje študija.
Besedilo: Darijo Hrib
Foto Aleš Bravničar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
