12. 10. 2019, 06:03 | Vir: STA

Iran je po pritisku Fife dovolil ženskam ogled nogometne tekme

profimedia

Iranke so prvič v zadnjih štirih desetletjih kot navijačice legalno na stadionu spremljale nogometno tekmo, poročajo tiskovne agencije. Iranske oblasti so na neposreden pritisk Mednarodne nogometne zveze (Fife) in grožnje z izključitvijo iz mednarodne nogometne družine odpravile več desetletij trajajočo diskriminatorno ureditev.
 

Iranke so si ogledale četrtkovo kvalifikacijsko tekmo domače reprezentance za svetovno prvenstvo. Gre za zgodovinski dogodek, a ne zaradi visoke zmage, saj so Iranci Kambodžo odpravili s skoraj rokometnim izidom 14:0, temveč zaradi navzočnosti navijačic na tribunah.

Iranke so se izkazale kot strastne in odlične navijačice. Oblečene v navijaško opremo, nacionalno zastavo zeleno, belo in rdečo zavezano okoli ramen, so do zadnjega kotička zasedle del nacionalnega stadiona Azadi v Teheranu ter ves čas zagnano, športno in vneto bodrile izbrano vrsto, a dostojanstveno brez kakšnih nešportnih izpadov.

Tim-e Melli, kot izbrani vrsti rečejo v Iranu, sicer proti tako šibkemu tekmecu, kot je nogometno zelo eksotična Kambodža, podpore ni potrebovala. Iranke so morale nositi naglavna pokrivala, rute, s katerimi si ženske v Iranu v javnosti zakrijejo lase. So si pa čez rute poveznile navijaške kape in klobuke, nekatere pa so se po obrazu pobarvale z barvami iranske trobojnice.

Kot je izvedela francoska tiskovna agencija AFP, si je tekmo ogledalo med 4000 in 4500 navijačic, na stadionu pa je bilo tudi 6000 moških obiskovalcev tekme.

Sprva so za ženske odprli le štiri sektorje tribun s približno 3500 sedeži, zaradi zelo velikega zanimanja pa so ob polčasu spustili še približno 1000 navijačic na preostali del "ženskih tribun". Iranska državna tiskovna agencija IRNA je pred tekmo sporočila, da so prodali 3500 vstopnic, kolikor jih je bilo na voljo ženskam.

Najnovejši pritiski na islamsko republiko so se pojavili po smrti 30-letne nogometne navijačice Sahar Kodajari, ki se je protestno zažgala pred sodiščem, na katerem so ji sodili zaradi nedovoljenega vstopa na nogometni stadion. Grozilo ji je od šest mesecev do dve leti zapora.

Kodajarijeva je zaradi opeklin 10. septembra umrla. Znana je bila tudi kot Modra deklica, saj je bila navijačica teheranskega nogometnega kluba Esthegal.

Marca se je oblekla v moški plašč in se skušala pretihotapiti na stadion v Teheranu, a jo je zasačila policija. Tri noči je preživela v priporu, nato pa so jo spustili na prostost in je čakala na sojenje, uradno zaradi kršitve zakona o obvezni nošnji muslimanskega ženskega pokrivala hidžaba v javnosti, ki ga je nogometna navijačica prekršila, ko se je preoblekla v moškega.

Fifa je od Irana zahtevala, da imajo ženske neomejen dostop do nogometnih stadionov, grozila ji je tudi z izključitvijo iz mednarodne nogometne družine.

Za zdaj še ni jasno, ali odprava prepovedi velja samo za mednarodne reprezentančne tekme in osrednji stadion v Teheranu ali tudi za vse ligaške tekme domačega iranskega prvenstva in vse nogometne stadione v državi.

Organizacija Amnesty International je pozdravila začetek sprememb, vendar z velikim zadržkom. Mednarodna nevladna organizacija, ki se bori za človekove pravice, je omejeno kvoto vstopnic za ženske na stadionu Azadi označila za "cinično piarovsko potezo".

"Iranske oblasti so dolžne odpraviti vse omejitve, ki se nanašajo na udeležbo žensk na nogometnih tekmah, vključno z ligaškimi tekmami," so pozvali v organizaciji s sedežem v Londonu.

Omejitve, ki v Iranu veljajo zgolj za ženske, so se začele uveljavljati z islamsko revolucijo leta 1979. Od leta 1981 ženske v Iranu niso smele na nogometne stadione, ko tam poteka moška tekma. Kleriki so to utemeljili z zaščito žensk pred izrazito moškim ozračjem in pogledom na na pol nage moške.

Prepoved so začasno preklicali v času lanskega svetovnega prvenstva v nogometu, ki je bilo v Rusiji. Takrat so ženskam dovolili, da gledajo televizijski prenos reprezentančnih tekem na osrednjem nacionalnem stadionu v Teheranu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord