Darjo Hrib | 29. 2. 2020, 06:00
Plankate? Poglejte, kdo je podrl rekord v tej disciplini (in kaj se iz tega lahko naučimo)
Dvainšestdeseletni ameriški marinec George Hood je pred dnevi podrl osebni rekord v planku. Osem ur, 15 minut in 15 sekund, kar je 14 minut več od njegovega prejšnjiega rekorda. Če prisegate na vključevanja planka v vaš vsakdan, lahko v tem izjemnem podvigu odkrijte tudi številne uporabne lekcije.
George Hood je sicer prvič postavil rekord v planku leta 2011, s takrat sicer zanj zelo sramežljivim časom 1 uro in 20 minut.
Kljub temu je ta rekord ostal nedotaknjen vse do leta 2016, ko ga je nadvladal Mao Weidong, kitajski policist, ki je v planku zdržal neverjetnih 8 ur in 1 minuto. A za Georga Hooda očitno ne tako neverjetnih, saj je ta rekord kmalu zatem podrl.
Zdaj je svoj lastni rekord še izboljšal in za CNN razkril svoje priprave na ta izjemni podvig. Intenzivno je treniral kar 18 mesecev po sedem ur na dan.
Če mislite, da ob tem vaš polurni obisk fitnesa kar nekoliko zbledi, vas bo dodatno fasciniralo, da je ta dnevni sedemurni trening vključeval 700 sklec, 2000 trebušnjakov (po 100 na set) in 500 počepov. Vsak dan.
Potem pa je k temu treba prišteti še Hoodov trening za zgornji del telesa in roke, ki je med drugim vključeval 300 vaj z utežmi za bicepse.
In tudi vaje z vrvjo:
Kako trenira? Z glasno rokersko glasbo. Nemški metalci Rammstein so njegov najljubši izbor za trening, ker mu pomagajo, da se prebije prek bolečine.
»Ko roke v tako dolgem planku enkrat postanejo omrtvičene, tudi ne čutim več pekoče bolečine razpokane kože na komolcih,« je povedal Hood.
Zakaj je plank tako priljubljen?
Plank je odlična vaja za izboljšanje celostne stabilnosti telesa, kar je ključ do aktivnega in zdravega življenja. Z močnim telesnim jedrom je naša hrbtenica bolj zaščitena, ko čez dan hodimo, tekamo ali pa le dolgo sedimo.
Kljub temu plank povezujemo predvsem z definiranjem trebušnih mišic. Ko na eni strani sanjamo o izklesanem trebuhu v slogu Brada Pitta v Klubu golih pesti, se koristnost treniranja jedrnih mišic izraža bolj v tistem nevidnem delu – v globokih mišicah, ki sicer niso vidne.
Kaj se torej lahko amaterji v plankanju naučimo iz Hoodovega dosežka?
Da je predanost in vztrajnost edina pot do cilja pri telesni vadbi. Da nikoli v življenju ne moremo odnehati, ker se nam zdi, da smo za nekaj prestari.
In tudi to, da je naša vzdržljivost v planku lahko dober indikator naše celostne telesne pripravljenosti. Plank je namreč akumulativna vaja, pri kateri v pravilnem položaju angažiramo celotno telo – če kakšen del telesa šepa, v planku ne bomo zdržali prav dolgo.
Strokovnjaki pravijo, da že 30 sekund v planku na dan hitro vodi do opaznih rezultatov.
Za reden napredek potem vsak dan – ali takoj, ko lahko – dodajte 10 sekund vašemu prejšnjemu rezultatu. Prvo pravilo: če plank končate z lahkoto, je nekaj narobe.
Zelo verjetno ste zaključili prehitro, lahko pa tudi, da ste vztrajali v napačni drži in nevede 'goljufali'. Čeprav govorimo o zelo preprosti vaji – uležemo se na tla, dvignemo na prste na nogah in se naslonimo na komolce, potem pa mirujemo – gre lahko veliko stvari narobe.
Če niste prepričani v svoj plank, vam ga, vključno z variacijami (dvignjeni in stranski plank) do potankosti predstavijo v sledečem videoposnetku:
Preberite še: "Težko je v naši državi biti star!" ali zakaj v Sloveniji ne poskrbimo za starejše? ALI Danica Vidmar: "Pri skoraj 58 sem se prvič vpisala na klasični balet"
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
