Mojster aikida in prerok Morihei Uešiba: »Vsakdo je lahko bojevnik za mir.«

Tako je Morihei Uešiba opisoval trenutek razsvetljenja, ki je prišel po spopadu z mojstrom kenda, ko je mečevalec priznal poraz, saj mu ni uspelo zadati niti enega udarca.

Morihei je takrat odšel na vrt, si obrisal znoj z obraza ter doživel razsvetljenje:

»Vesolje sem!«

Njegova preobrazba iz materialnega v duhovnega bojevnika, katerega poslanstvo je bilo postati prerok umetnosti miru, je bila izjemna. Kmalu po duhovnem prebujenju se ga je prijel sloves ’mojstra mojstrov’, leta 1927 se je na prošnjo mnogih vplivnih pokroviteljev preselil v Tokio in tam leta 1931 odprl svoj dodžo.

O tem, kako nenavaden je bil Morihei za svoje čase, ko ni bilo nič čudnega, če je bil v spopadu z mojstrom nasprotnik celo pohabljen ali ubit, priča naslednja anekdota.

»Na začetku učiteljske poti je nekega nasprotnika, ki se mu je besno upiral, resno poškodoval, nato pa se je odločil oplemenititi svojo tehniko in omogočiti nasprotnikom, da so jo odnesli brez poškodb. Nek drugi izzivalec je bil huje poškodovan, potem ko je zgrešil udarec in se zaletel v zid, ker se ni mogel zaustaviti, zato je Morihei prigovarjal učencem, naj se naučijo varnih, nadzorovanih padcev ’po mačje’«

Njega dni je na trd oreh, za kar se je vedno znova izkazal Morihei, naletel tudi sloviti judoist Nišimura. Potem ko se je vztrajno zaletaval v Moriheija, a vsakič končal na rogonizici, ne da bi zares dojel, kako je pristal na njej, se je s tal zazrl v nasmejanega Moriheija in vprašal: »Je res mogoče, da obstaja borilna veščina, pri kateri podreš napadalca z nasmehom?«

Po takih iniciacijah je Moriheij običajno dobil novega učenca.

Učitelj umetnosti miru

Morihei Uešiba, utemeljitelj aikida, je učil umetnost miru kot ustvarjalno umsko-telesno disciplino, praktično orodje za soočanje z nasiljem in življenjski slog, ki spodbuja neustrašnost, modrost, ljubezen in prijateljstvo.

»Aikido zagovarja nenasilno pot do zmage v vsakršnem sporu. Uešiba je bil prepričan, da je načela aikida mogoče uporabljati v najrazličnejših življenjskih izzivih – v osebnih odnosih, družbenem delovanju, na delu in v poslu, pa tudi v ravnanju z naravo. Vsakdo je lahko bojevnik za mir.«

Svojo veličasno vizijo je Uešiba imenoval ’takemusu aiki’, kar pomeni pogumno in ustvarjalno življenje. Čeprav je slavni utemeljitelj aikida napisal zelo malo, kar je tudi sicer značilno za resnično velike mojstre, ’ki nočejo ustoličevati svojega učenja’, ampak raje nagovarjajo trenutek, so se skozi ustno izročilo ohranili posnetki in zapisi Moriheijevih govorov ter intervjuji in izreki, ki so jih zbrali številni učenci, podporniki in občudovalci.

»Izreke Moriheija Uešibe proučujem že več kot trideset let, a so me med pripravami na to novo izdajo vedno znova razveselila vedno nova spoznanja,« je bil v predgovoru jasen profesor John Stevens, ki je v angleški jezik prevedel, uredil in nekoliko razširil japonsko žepno različico. Njegova knjiga je pod naslovom Umetnost miru pred kratkim izšla tudi v slovenščini.

Za več branja!

Umetnost miru

Knjiga Johna Stevensa, profesorja budističnih študij na Univerzi Tohoku Fukuši v japonskem Sendaju in učitelja aikida, opisuje življenje Moriheja Uešibe, utemeljitelja aikida, priljubljene japonske borilne veščine, ki jo je imenoval »umetnost miru«, saj se zavzema za nenasilno pot do zmage v vsakršnem sporu.

Umetnost miru vsebuje Morihejev življenjepis, njegove poglede na »umetnost vojne proti umetnosti miru« in njegove doke ter kaligrafije.

»V aikidu nimamo sovražnikov, nismo si tujci. Vadimo vsak dan, da bo na svetu več miru.«

Zadnja kaligrafija, ki jo je Morihei narisal, je bila hikari ali svetloba.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord