Svetovno prvenstvo v smučarskem raju: Schladming

V smučarskem središču, kjer so si mednarodno slavo v zadnjih letih pridobili predvsem z brezhibno organizacijo spektakularnega nočnega slaloma, so se naloge lotili z avstrijsko resnostjo in natančnostjo. V že tako ali tako supermoderno smučarsko infrastrukturo so vložili še 400 milijonov evrov.

Rezultat je ... Če ste vsaj približno vešči vijuganja po snežni podlagi, si privoščite kakšen dan ali teden uživanja v Schladmingu  in dojeli boste, da je bil denar pametno naložen.

Če pa vam smučanje ne pomeni izziva ali veselja, greste lahko drsat na ledeni stadion, sankat na sedem kilometrov dolgo progo na Hochwurznu, deskat na snegu zunaj urejenih prog, kegljat na ledu, preizkusite se lahko seveda še v teku na smučeh in celo v biatlonu.

Če pa vas je finančna kriza prikrajšala za smučanje v tujini in ste torej s preštevilnimi preostalimi žalujočimi ostali nasankani doma, naj vam bo ob naslednjih podatkih vsaj za hip dovoljeno sanjariti.

Najprej je treba poudariti, da 400 tisoč obiskovalcev, kolikor jih med prvenstvom pričakujejo v vasici z le 4500 prebivalci, zaradi svetovnega prvenstva ne bo prikrajšanih za snežne užitke, kajti 85 odstotkov smučarskih prog bo med prvenstvom normalno odprtih.

Vsa moška in večina ženskih tekmovanj bodo potekala na legendarnem Planaiju. Na tem slavnem hribu, ki ga poznavalci preprosto imenujejo FIS.22, so se mnogi vpisali med legende svetovnega smučanja in postavljen je bil marsikateri mejnik.

Na primer tisti davnega decembra 1973, ko je zmagovalec smuka Franz Klammer 3145 metrov dolgo progo za smuk prevozil s povprečno hitrostjo 111,22 kilometra na uro, kar je bila največja do tedaj izmerjena hitrost na tekmovanjih za svetovni pokal. K tolikšni hitrosti je nemalo pripomogla ciljna strmina na Planaiju, saj je z največjim naklonom 52 odstotkov ena najbolj strmih v svetovnem pokalu.

Žičničarji na Planaiju so zadovoljni, saj je bila investicija v njihovo infrastrukturo 'težka' kar 70 milijonov evrov. Največja gradbena projekta sta bila spodnja postaja v samem središču Schladminga, imenovana Planet Planai, ki služi kot večnamenski športni center z izposojevalnicami smuči, smučarskimi šolami in restavracijami pod eno streho. Poleg tega je tudi najsodobnejše evropsko podzemno parkirišče s 400 parkirnimi mesti tik pod ciljno areno.

Planet Planai, nova spodnja postaja kabinske žičnice Planai-Seilbahn, vzbuja pozornost že s svojo podobo. Graško arhitekturno podjetje Hofrichter-Ritter je namreč zgradbo zasnovalo kot prepognjen list papirja. V zgradbi je poleg pisarn organiza­cijskega komiteja prvenstva in drugih pomembnih prireditev zaživel tudi koncept centra One-Stop-Shop – vse na enem kraju, v katerem gostje najdejo vse, kar potrebujejo za sproščeno počitnikovanje.

Nekak­šen simbol Planaija in celotnega Schladminga pa postaja televizijski studio, ki se v loku pne nad ciljno areno in komentatorjem in snemalcem omogoča zares odličen pogled na progo.

 

Tekmovanja, ki se jih bo udeležilo 450 športnikov iz 70 držav, bo spremljalo kar 3000 novinarjev in predstavnikov medijev, za katere so zgradili povsem novo medijsko središče v neposredni bližini planaijske ciljne arene.

Bližina središč dogajanja na svetovnem prvenstvu je še ena prednost tega 'zelenega' svetovnega prvenstva, saj obiskovalci avtomobilov skorajda ne potrebujejo. Vsa priljubljena zbirališča, od ciljnega stadiona do mesta, kjer bodo podeljevali odličja, so največ 350 metrov od osrednjega centra Planet Planai.

Vrli Avstrijci so zgradili tudi dva nova hotela, Planai in Falkensteinerjev hotel, in z njima pridobili 210 sob. Seveda opremljenih tako, da časti smučarskega središča z ničimer ne bodo okrnile, prav nasprotno. Arx Genusshotel – Rohrmoos pa so iz penziona spremenili v hotel s štirimi zvezdicami in vasico s kočami pri restavraciji Tal­bachschenke razširili v naselje z apartmaji in brunaricami.

V celotni regiji imajo na voljo 26 tisoč postelj, ki so med prvenstvom zagotovo vse zasedene. Preostali denar so Avstrijci namenili za žičniške naprave novo razsvetljavo, nov kongresni center, postavili so novo železniško postajo ...

Prav v središču dogajanja pa stoji še ena pomembna institucija Schladminga – največja apres-ski koča v Evropi – Tenne.

No, Tenne ni ravno koča, ampak je med tretjo uro popoldne in osmo uro zvečer zbirališče smučarjev, ki imajo še dovolj moči za pancertanc. Ob 22. uri pa se spremeni v diskoteko s kletkami, drogovi in preostalim, hm, kulturno-zabavnim programom, nujnim za zabavo predvsem moške družbe.

Če pa se vam do večera ne uspe vrniti v dolino, se ne obremenjujte z vprašanjem, kaj početi v večernih urah na smučišču. Postavne Slovakinje in Madžarke, ki se jim v kulturno-umetniškem jeziku reče go-go plesalke, se namreč zvirajo tudi na plesiščih koč na smučiščih.

Žal nam zaradi predajanja odlični smuki in zatem masažam, džakuziju ter kajpak še nočnemu življenju ni uspelo obresti vseh 85 koč, zato vam iz prve roke ne moremo povedati, v katerih vse ponujajo takšno vrsto zabave. Tako boste to morali ugotoviti sami. Še dobro, saj boste tako vsaj prevozili vseh 232 kilometrov schladminskih smučarskih prog.

Schladming je zares smučarski center s posluhom za moške. Ko boste namreč odkrili, kje poplesujejo najlepša dekleta, lahko takoj v sliki in besedi obvestite vse svoje prijatelje, saj lahko na smučiščih s pametnimi telefoni, tablicami in drugimi tovrstnimi napravami brezplačno dostopate do svetovnega spleta in svoje nemara tudi smučarske podvige objavite in predstavite širnemu svetu. 

Od Slovencev je v Schladmingu dosegel največji uspeh Boris Strel. Na svetovnem prvenstvu leta 1982 je osvojil tretje mesto v veleslalomu. Drugi je bil Šved Ingemar Stenmark, zmagal je Američan Steve Mahre.

 

Letos se Schladminga še posebej veselimo, saj ima svetovna smučarska kraljica Tina Maze vse možnosti, da pomete s tekmicami v več ali pa celo v vseh disciplinah. 

In kaj, če snega ne bo?

Brez skrbi, Tina in njeni kolegi in ko­legice se ne bodo odpravili domov. Schladming ima namreč največjo zmogljivost izdelave umetnega snega v Avstriji. Na Planaiju in sosednjem Hochwurznu sneg zagotavlja kar 700 snežnih topov, kar pomeni, da lahko v enem dnevu namečejo 200 tisoč kubičnih metrov snega.

Celoten strošek umetnega zasneževanja znaša devet milijonov evrov na leto oziroma okrog sto tisoč evrov na dan. Če vam številke ne povedo kaj dosti, si predstavljajte, da za umetni sneg na dan porabijo približno toliko, kot je vreden Porschejev cayenne.

Smučarske regije v okolici Schladminga

Povezana smučišča štirih gora s planinami Reiteralm, Hochwurzen, Planai in Hauser Kaibling so osrednji del smučarske regije. Pod blagovno znamko Genuss-Spechte ('užitkarske žolne') gostilničarji po sprejemljivih cenah ponujajo specialitete avstrijske Štajerske. Ali so cene sprejemljive tudi za Slovence, je seveda stvar debate.

Dachsteinski ledenik omogoča smučarske ture, prečenja in strme spuste.  Vrhunec je prečenje Dachsteina v dolžini 20 kilometrov, kjer lahko do­živite Unescovo svetovno dediščino.

Na Dach­steinu so seveda na voljo tudi žičnice in proge. V bližnji Ledeni palači lahko pogledate v notranjost ledenika. Gori za družinske dogodivščine sta Stoderzinken. Poleg položnih, preprostih užitkarskih pobočij najdete tukaj tudi zahtevna smučišča in tekmovalno progo.

Z gore Gasterberg je zelo lep razgled na Nizke Ture (Niedere Tauern). Ramsau je raj za tek na smučeh, saj ima kar 220 kilometrov tekaških prog na višini od 1100 do 2700 metrov.

Poleg prog za svetovno prvenstvo in nočni tek imajo tudi otroški park za tek na smučeh.Fageralm je za nostalgike in začetnike. In za vse, ki znate uživati, saj Fageralm slovi po udobnih kočah in se ponaša z največ sonca na smučiščih v regiji. www.austria.info

 

Tekst: Jasmina Dvoršek, foto Erich Spiess, Schladming-Dachstein

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel