Sprejem za bronaste rokometne junake v ponedeljek v Ljubljani

Naj spomnimo, da se je v soboto, 28. januarja, v pariški dvorani Bercy pisala zgodovina, zanjo pa so poskrbeli slovenski rokometaši, ki so po zmagoslavju nad Hrvati osvojili svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih in skupno drugo na velikih tekmovanjih, pred tem so bili srebrni na evropskem prvenstvu v Sloveniji 2004.

V zgodovini slovenskega kolektivnega športa so le še odbojkarji osvojili odličje na velikih tekmovanjih, na evropskem prvenstvu v Bolgariji in Italiji 2015 so bili srebrni.

Slovenija je pred Francijo sedemkrat nastopila na svetovnih prvenstvih, do letošnjega sklepnega turnirja pa je bila najboljša v Španiji 2013, ko se je prebila v polfinale, po porazu proti Španiji pa nato klonila še proti Hrvaški v tekmi za tretje mesto. V Katarju 2015 je zasedla osmo, v Nemčiji 2007 deseto, na Portugalskem 2003 11., v Tuniziji 2005 12., v Franciji 2001 17. in na svojem premiernem nastopu na Islandiji 1995 18. mesto.

V slovenskem taboru so se iskreno razveselili prvovrstnega športnega podviga.

Pred odhodom v Francijo se niso nadejali temu dosežku, za primaren cilj so si zadali preboj v četrtfinale. Selektor slovenske izbrane vrste Veselin Vujović je namreč v Francijo popeljal dokaj neizkušeno zasedbo, med njimi je bilo kar osem novincev na svetovnih prvenstvih: Urh Kastelic, Blaž Janc, Darko Cingesar, Tilen Kodrin, Nik Henigman, Vid Poteko, Miha Zarabec in Jan Grebenc.

Slovensko izbrano vrsto je krasila enotnost na igrišču in izven njega. V Franciji je pretrgala nekatere vezi s preteklostjo, vodilne vloge so prevzeli nekateri "novi fantje", nekateri od njih so v polnem sijaju vrnili na veliko sceno, na nekatere se je tudi dolgo čakalo oziroma se jim je pripravljenost stopnjevala med samim prvenstvom. Tudi Vujovićevi navidezni "eksperimenti" v skupinskem delu so bili dobro premišljeni, na "nepomembnih" tekmah se ni igralo na vso moč, rokometaši so bili zavoljo tega na odločilnih tekmah dovolj spočiti in nabrušeni. Spremljala jih je tudi sreča, saj so se po katarski senzacionalni zmagi v četrtfinalu izognili silno neugodnim Nemcem.

Slovenska izbrana vrsta je na petih tekmah skupinskega dela v Metzu premagala Angolo, Islandijo in Makedonijo, igrala neodločeno s Tunizijo in izgubila s Španijo. V osmini finala je izločila Rusijo, v četrtfinalu Katar, v polfinalu izgubila s Francijo, na svoji deveti turnirski tekmi pa ugnala Hrvaško. Za tretje mesto bo od Mednarodne rokometne zveze (IHF) prejela ček v višini 40.000 evrov. Zlata kolajna je vredna 100.000, srebrna pa 60.000 evrov.

V slovenski izbrani vrsti je bil najbolj učinkovit Gašper Marguč z 38 goli, sledijo mu Blaž Janc (30), Jure Dolenec (26), Vid Kavtičnik (25), itd. Največ časa na igrišču je preživel Darko Cingesar (446 minut na devetih tekmah), nato Matevž Skok (347) in Matej Gaber (346), itd.