24-letni Makolčan je v letošnji sezoni le še enkrat dokazal, da ga, ne glede na razmere, prav nič ne more ustaviti na njegovem pohodu proti vrhu. Z velikansko prednostjo pred zasledovalci, se je Gajser svojega četrtega naslova prvaka veselil že dirko pred koncem in se tako z zlatimi črkami znova vpisal v zgodovino motokrosa.
Petnajst posamičnih zmag, pet skupnih ter 720 točk v skupnem seštevku je letošnji izplen najboljšega motokrosista sveta v tej unikatni in predvsem nepredvidljivi sezoni, ki so jo vsaj v manjši meri zaznamovale tudi poškodbe ter okužbe z novim koronavirusom.
Tim, iskrene čestitke ob osvojitvi novega naslova prvaka. Je bila osvojitev tega, četrtega, kaj drugačna od prejšnjih?
Vsako prvenstvo ima za sabo svojo zgodbo in pomen. Težko opišem, koliko mi to pomeni, sploh, ker mi je uspelo drugič zapored. Ko sem v Trentinu prečkal cilj kot svetovni prvak in nato videl svojo ekipo, njihovo veselje in srečo, sem bil res hvaležen, da sem del te ekipe, brez katere mi to zagotovo ne bi uspelo. Škoda je bila le, da na dirki ni bilo gledalcev, a je glede na trenutne razmere to povsem razumljivo.
Po mnenju mnogih strokovnjakov, je to najboljša doba motokrosa v vsej zgodovini, a obenem za dirkače tudi izjemno zahtevna, saj je konkurenca močnejša kot kdajkoli prej. Letos je bilo v kategoriji MXGP namreč kar sedem dirkačev, ki so v svoji karieri že osvojili naslov svetovnega prvaka. Zmagovati ob taki družbi ima zagotovo še dodano vrednost?
Konkurenca je zelo močna, kar smo lahko videli praktično na vsaki letošnji dirki. S fanti smo imeli zelo podobno hitrost in ritem, kar se je kazalo tako na treningih na čas, kot tudi na samih dirkah, kjer smo bili zelo izenačeni. Izjemno je pomisliti, da je sedem dirkačev, ki so letos nastopali v kategoriji MXGP že osvojilo naslov svetovnega prvaka, ter da smo skupaj osvojili že kar 22 naslovov. To še enkrat potrjuje za kako talentiran in močan razred gre, in resnično težko je opisati občutke, ki te preplavijo, ko si okronan za najboljšega voznika sveta. To je nekaj, o čemer sem sanjal že kot otrok, a si nikoli nisem mislil, da mi bo to uspelo kar štirikrat.
Letošnja sezona se je začela dobro, nato pa je sledil dolg nenapovedan premor. Kako je vse skupaj vplivalo na vas?
Ob začetku sezone sem bil odlično pripravljen, a sem na dirkah v Matterley Basinu in Valkenswaardu storil nekaj napak, kar me je v skupnem seštevku postavilo na drugo mesto, osem točk za vodilnim Herlingsom. Nato je sledil dolg premor zaradi koronavirusa, pri čemer je bil občutek izjemno podoben tistemu ob koncu sezone. Priznati moram, da ni bilo enostavno, saj je bilo izjemno težko najti ravnotežje med treningi in počitkom, kar je še dodatno oteževalo dejstvo, da nihče ni vedel, kdaj se bo karavana zopet zagnala. Težko je bilo za vse, saj se v podobni situaciji nismo znašli še nikoli. Morda najhuje pa je bilo to, da v tem času nisem vedel, kako trdo trenirajo sotekmovalci, saj smo bili vsi po domače rečeno odrezani od sveta.
Po premoru je sledila Latvija, kjer ste imeli kar veliko smole …
Res je, v Kegumsu sem izgubil veliko samozavesti in v Faenzo prišel z velikim zaostankom v skupnem seštevku. Tudi tam mi ni uspelo skupaj spraviti dveh solidnih voženj. Manjkala mi je konstantnost, saj mi je večkrat uspela dobra prva vožnja, pa se nato ni izšlo v drugi, ali obratno. Veliko sem delal na tem in stvari so se počasi začele sestavljati.
Kdaj v sezoni ste pridobili samozavest in se začeli zavedati, da ste vi tisti, ki imate najboljše možnosti za naslov?
Kot prelomno točko bi izpostavil osvojitev prve skupne zmage v letošnji sezoni, kar se je zgodilo v Mantovi. Od takrat naprej so šle stvari v pravo smer in vse skupaj se je počasi začelo sestavljati. Uspevali so mi dobri starti in konstantne vožnje, kar so potrjevali tudi sami rezultati.
Kako pa se spopadate s stresom in tremo, ko veste, da ste tako blizu uresničitve svojih sanj?
Vse skupaj poskušam čim bolj odmisliti in se osredotočiti le na svojo vožnjo. Prav tako ima vsak voznik nek svoj ritual, ki ga naredi pred startom vsake vožnje. Sam jih imam kar nekaj, saj se z njimi lažje umirim in pripravim na dirko. Slednji mi pomagajo tudi pri koncentraciji, le ta pa je na samem startu ključnega pomena.
Videli smo, da kljub previdnosti in izolaciji do okužbe lahko pride tudi med tekmovalci. Kako ste sprejeli novico, da je Prado pozitiven na novi virus in ali ste nato tudi sami postali bolj previdni?
Za okužbo Prada sem izvedel, ko smo bili z ekipo na treningu v Belgiji, kjer smo se pripravljali na zadnjo dirko v Lommlu. Novica nas je zelo šokirala in dala jasno vedeti, da lahko virus pride tudi med nas, zaradi česar smo postali še bolj previdni. Prav zaradi tega smo v ekipi prišli do sklepa, da po končanem dogajanju v Lommlu ne odpotujem v Slovenijo, temveč se odpravim naravnost na prizorišče naslednje dirke, torej v Italijo. Tja sem se zaradi varnostnih razlogov, namesto z letalom, raje odpravil z osebnim avtomobilom in se s tem poskušal kar se da izolirati od zunanjega sveta.
Na socialnih omrežjih ste objavili, da po koncu sezone za vas in za ekipo še ni bil čas za počitek, saj ste namreč v Italiji ostali na testiranju. Kako pomembno je, da ste ga opravili takoj po koncu sezone?
Temu se z ekipo poslužujemo že dve leti, saj je moja pripravljenost v tem trenutku na vrhuncu. Velika razlika je ali testiranja opraviš takoj po koncu sezone, ali pa po premoru, saj takrat vsaj v manjši meri že izgubiš občutek ter ritem, prav tako pa tudi kondicijsko nisi več tako dobro pripravljen. Ravno to je razlog, da takrat težje testiraš, saj se bolj kot ne ubadaš z drugimi stvarmi, ki niso neposredno vezane na samo testiranje.
Predvidevam, da ste koledar za prihajajočo sezono že videli. Na njem je moč opaziti kar nekaj sprememb, kajne?
Največja sprememba je zagotovo ta, da sezono začenjamo dober mesec kasneje kot ponavadi, kar bo tudi prestavilo začetek priprav. V preteklih letih, ko smo s sezono začenjali ob koncu februarja, smo v tem času že trdo trenirali in se že spogledovali s prihajajočimi dirkami, medtem ko imam sedaj dva do tri tedne časa za počitek. Poleg tega pa je na koledarju tudi kar nekaj novih prizorišč, tako da se sezone 2021 že zelo veselim.
Ko ste že ravno omenili premor, kako ga nameravate izkoristiti?
Glede na to, da sem letos ogromno časa preživel v tujini, bom ta čas skupaj s svojim dekletom poskušal preživeti doma, saj zelo pogrešam domače okolje. Trenutno še nimam konkretnih načrtov, a mislim, da mi bodo čas krajšale video igrice, gledanje filmov in pa spanje. Torej takšne stvari, za katere med sezono nimam časa.
Kaj pa želja po nastopanju v Združenih državah Amerike, je še prisotna?
Želja, ki je bila pred leti ogromna je sicer še prisotna, a iskreno povedano, ni več tako velika kot je bila. Odločitev kje bom nastopal, ekipa sicer prepušča meni, saj si ob podpisu pogodbe s Hondo nikoli ne zapiram vrat za dirkanje v ZDA.
Ste pa z letošnjo sezono zaključili tudi izjemno uspešno zgodbo, ki sta jo dolga leta pisala skupaj z mehanikom Nicom.
Res je, moj dosedanji mehanik Nico se na žalost poslavlja, saj je ob začetku letošnjega leta dobil hčerko. To sem nekako pričakoval, saj je na vseh letošnjih dirkah veliko časa preživel na telefonu, prek katerega se je pogovarjal z družino. V vseh letih, ki sva jih preživela skupaj, sva se tako dobro spoznala, da sem mu v očeh videl, da to tudi močno pogreša. Njegovo odločitev spoštujem in ga podpiram, a mi je obenem tudi zelo hudo, saj sva skupaj preživela sedem sezon in imela res poseben odnos, katerega bom zelo pogrešal.
Tim pa kljub vsem uspehom, ki jih je v svoji karieri že dosegel, še vedno ostaja izjemno prijazen, skromen in vedno nasmejan fant, ki ni le vrhunski športnik, temveč tudi človek z velikim srcem.
Tiga, iskrene čestitke in pa hvala!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja