18. 2. 2021, 10:54 | Vir: STA
V Bohinju praznujejo 100 let od prvega zimskega državnega prvenstva
V teh dneh mineva sto let od prvega zimskega državnega prvenstva Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je leta 1921 potekalo v Bohinju. Stoletno tradicijo športnih tekmovanj bodo v Bohinju, ki je zabeležil tudi prvih šest državnih rekordov v smučarskih skokih, obeležili z izzivom v teku na smučeh.
Kot so sporočili iz Turizma Bohinj, se je prvo zimsko državno prvenstvo, ki ga je v imenu državnega olimpijskega odbora razpisala takratna Ljubljanska športna zveza, začelo 13. februarja 1921 s sankanjem na Sankališču Belvedere in severno pod vasjo Ravne. Prvenstvo je na ravni celotne takratne države je veljalo samo v kategoriji seniorjev, ki so tekmovali na enosedežnih in dvosedežnih saneh, za slovensko prvenstvo pa so nastopile tudi dame, juniorji in dečki.
Prvenstvo se je nadaljevalo z umetnostnim in hitrostnim drsanjem na Bohinjskem jezeru, tekom na daljavo po brdih in smučarskimi skoki. Drsanje na zaledenelem jezeru je bilo organizirano tudi za ženske, na smučeh pa so nastopili samo moški. Nekateri tekmovalci so nastopili tudi v več disciplinah.
Tekmovanje v smučarskih skokih je potekalo na novo zgrajeni Žižkovi skakalnici, ki je bila takrat osrednji tovrstni objekt v državi. Zanesenjak Ciril Žižek je namreč nad pašnikom Pr' treh hruškah nad Bohinjsko Bistrico že leta 1920 s pomočjo vojakov, ki so bili udeleženi v prvi svetovni vojni, zgradil prvo smučarsko skakalnico.
Na njej je bil 20. februarja 1921 dosežen prvi državni rekord, in sicer devet metrov. Razvoj slovenskega rekorda v smučarskih skokih in skakalnega športa se je tako začel na Žižkovi skakalnici, Planica pa je zabeležila prvi državni rekord šele leta 1934.
Bohinjci so na ta način pisali slovensko športno zgodovino in bili v žarišču zimskega športnega dogajanja, poudarjajo v Turizmu Bohinj. "Čeprav je šlo takrat za prve državne zimske igre, se je tukaj začela oblikovati tudi današnja slika slovenske uspešnosti v zimskih športih. O vseh teh uspehih, ki smo jim danes priča, bi takratni vizionarski navdušenci in pionirji lahko le sanjali," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Očitno nam je Bohinjcem ta povezanost z gorami in aktivnostmi v njih prirojena," je dejal. V turbulentnih političnih časih po prvi svetovni vojni pa so Bohinjci energijo še posebej usmerili v razvoj turizma in zimskih tekmovanj. Tako je Bohinj postal zibelka zimskega športnega tekmovanja, je poudaril Langus. Stoletnica prvega državnega prvenstva v Bohinju pa sovpada tudi s svetovnim prvenstvom v biatlonu, ki te dni poteka na Pokljuki.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
