Z Dado Jerovšek iz nagrajene slaščičarne Lolita o veliki novosti v ponudbi: "Tudi v bodoče bomo vztrajali pri kakovosti"

Težko bi rekli, da v slovenski prestolnici primanjkuje dobrih slaščičarn in sladkih dobrot. Sploh v zadnjih letih se zdi, da živimo v času vizualno dovršenih tortic, ki nas drzno zapeljujejo izza steklenih gostinskih vitrin in vabijo z obljubo popolnega razvajanja. A kot je pravilo v življenju, tudi sladice svojo pravo vrednost razkrijejo šele onkraj prvega vtisa. Ko se razprejo teksture in ko v ustih zaokrožijo okusi, takrat napoči trenutek resnice. Pomp in spektakel se pomakneta v ozadje in razkrije se pravi značaj. 

V samem vrhu

Zaradi svoje izjemnosti v vsem, kar na svojem področju počne, je na letošnjem izboru Gault&Millau naziv za najboljšo slaščičarno v Sloveniji prejela kavarna in slaščičarna Lolita. "Gre za dokaz, da smo z ekipo že od leta 2012 na pravi poti in da hodimo v pravo smer," z navdušenjem in hvaležnostjo v glasu ob najinem srečanju pove Dada Jerovšek iz podjetja Kaval Group, pod okriljem katere franšiza Lolita deluje že od samega začetka. Priljubljena slaščičarna in kavarna ima lokacije na Cankarjevem nabrežju ob Ljubljanici, na Ljubljanskem gradu in v Supernovi na Rudniku pa tudi na letališču Jožeta Pučnika. 

Med vsemi Lolitinimi lokacijami je verjetno najbolj znana njihova prva v neposredni bližini Tromostovja, ki je že kmalu po odprtju pred skoraj 15 leti postala ena najbolj prepoznavnih ljubljanskih "fine patisserie" kavarn. Gostje v kavarnico v znamenitem Filipovem dvorcu ne zahajajo le zaradi žlahtnega izbora sladkih dobrot, temveč tudi zato, da bi občudovali premišljeno notranjo ureditev prostora. Vtis estetske dovršenosti pustijo kultne viseče luči v obliki črne češnje, delo mednarodno priznane slovenske oblikovalke Nike Zupanc, ki so zares nekaj posebnega.

Supernova Rudnik

Z Dado Jerovšek sva se dobili v njihovi novejši izpostavi v nakupovalnem središču na Rudniku, kjer Lolitina zgodba dobi nekoliko drugačen ritem. Ureditev je tudi tu elegantna in z občutkom za vsak detajl, strop je zelo visok, prostor pa odprt. V nasprotju s središčno lokacijo ob Ljubljanici tok dneva v prvi vrsti narekujejo nakupi, kave so hitrejše, misli obiskovalcev so bolj usmerjene proti naslednji trgovini kot ležernemu mestnemu posedanju. "A Lolitino bistvo ostaja isto — kakovost, doslednost in razvoj," o poslanstvu njihove izpostave v ljubljanskem nakupovalnem središču pove sogovornica. Na mojo čestitko za prejem prestižne nagrade Gault&Millau se odzove z besedami, da ji ta pomeni velik poklon.

Podjetnica, ki v slovenskem prostoru velja za eno najbolj znanih in gostinstvu zavezanih imen, ob tem ne okleva dodati, da za uspehom stoji vsakodnevna predanost Lolitine ekipe ter njihovo nenehno raziskovanje novih pristopov in izraznih možnosti v ustvarjanju. "Ponosni smo na to, da uporabljamo kakovostne in naravne materiale, brez konzervansov, aditivov in s čim manj sladkorja. Za tem stojimo in to očitno prepriča tudi slehernega gosta, da se vedno znova vrača k nam," poudari med pogovorom.

Lolitini slaščičarji so nedvomno — zdaj še uradno — kreativci svetovnega kova. Pa vendar ne morem mimo vprašanja, ali je že kdaj ob pokušanju katere od sladic menila, da ta ni dovolj dobra za Lolito. Odgovor Dade Jerovšek je jasen in gre naravnost k bistvu: "Ko ustvarimo novo torto, jo večkrat testiramo. Imamo več izborov in vzamemo tisto, ki je najboljša."

Kava, tortica, zvezdniški koktajl 

Natančnost in neprestano iskanje popolnosti se zrcalita tudi v vitrini. Sadne in čokoladne tortice z izvirnimi imeni in najrazličnejšimi, skoraj umetniškimi interpretacijami so vsaka zase pravo malo čudo. Ko stojiš pred njimi, se zdi odločitev, katero izbrati, ena najtežjih v življenju. V sladkosnede oči zrejo in vabijo še krhki in zapeljivi makroni, florentinski piškoti pa tudi klasiki, kot sta kremšnita in gibanica. Tudi sladoled je v bližini in kliče k sladki pregrehi. Na obrazih gostov, ki sedajo za mize, se izriše otroška sreča, zadovoljstvo jih je gledati, kako se ob svojih krožnikih potopijo v svet čistega užitka in trenutka samo zase.

Za Lolitinim pultom opazim Drago Kepeš, našo svetovno znano mojstrico v mešanju koktajlov. Njen koktajl "Lolita" ji je pred desetimi leti na svetovnem prvenstvu v Tokiu prinesel bron, kar je, kot pove, krona njenega dosedanjega dela. Poldne je že mimo in kavica se zdaj prevesi v srkanje Draginega vrhunskega koktajla, to je tista topla sladkost življenja, ki se prelije v kozarec in zdrsne pod kožo.

Z Dado Jerovšek odpreva še vprašanje o Lolitini prihodnosti in načrtih, velika nagrada je v žepu, kaj in kako naprej? Brez nepotrebnega dolgovezenja gre spet takoj k bistvu. Vztrajali bodo pri kakovosti in naravnih sestavinah, brez bližnjic, tudi če to zanje pomeni višje stroške in težjo pot. Nadaljevanje Lolitinega uspešnega dela vsekakor vidi tudi v negovanju dobrih odnosov in dobrem sodelovanju z ekipo. Na koncu so ljudje tisti, ki ustvarjajo uspešne zgodbe. Še posebej takrat, ko svoje delo opravljajo z vsem srcem.

Nekaj novega — Lolitina pašta!