Navdihujoča zgodba Matjaža Reška: stečaj tovarne mu ni mogel vzeti ljubezni do klobukov

Matjaž Rešek se je s klobučarstvom prvič srečal v sloviti tovarni klobukov Šešir Škofja Loka, kjer je dolga leta delal kot vodja investicije in vzdrževanja. Tam je tudi spoznal vse podrobnosti izdelovanja klobuka. Po sili razmer, stečaju tovarne in izgubi službe konec leta 2016, se je odločil, da se bo izdelave klobukov lotil sam.

Iz industrije v obrtništvo

Od propadle tovarne je kupil nekaj najnujnejših strojev, se založil s potrebnim materialom in stopil na neznano pot samostojnega podjetnika. Težko je bilo, prizna in je še vedno. A pravijo, da sreča spremlja pogumne. V njegovem primeru pa je k uspehu gotovo največ pripomogla ljubezen do poklica in popolna predanost delu in strankam. Te sprejema kar v svoji klobučarski delavnici v neposredni bližini nekdanje tovarne, v kateri je delal 20 let. 

Klobučarska zgodba Matjaža Reška ni navdihujoča le zaradi odločnosti nekdanjega Šeširjevega zaposlenega, da bo za vsako ceno nadaljeval tisto, kar najraje počne. Izjemna je tudi zato, ker s svojim delom nadaljuje in ohranja stoletno klobučarsko tradicijo na Škofjeloškem. 

Od klasičnih do modnih klobukov

V njegovi klobučarski delavnici nastajajo klobuki za vsako glavo in priložnost. Zlasti če ga obiščemo prvič, se teh nikakor ne moremo nagledati, saj so prave umetnine. Nekateri so klasični, črni in elegantni, drugi bolj v pisanih barvah in s trakovi okrog njih. Na vrhu police zagledam cilinder, kot ga je nosil sam Prešeren, malo nižje takšnega, s kakršnim se je po Ljubljani nekoč sprehajal naš slavni arhitekt Plečnik. Na enem od stojal mojo pozornost pritegne tudi njegova najnovejša 'kolekcija' - klobuki z odprtinicami in režami za nekoliko toplejše mesece. 

Rešek klobuke izdeluje tudi za slovensko vojsko in policijo, za naše čebelarje in lovce ter za vse tiste, ki znajo ceniti ročno izdelane klobuke iz najkakovostnejših materialov. Ti bodo glave svojih novih lastnikov in lastnic krasili in ščitili še dolgo let. Z ustrezno nego pa klobuk lahko lastnika spremljal vse življenje.

Od ust do ust

Roke klobučarja Matjaža Reška so vedno polne dela, vse pogosteje pa po njem sprašujejo tudi zunaj naših mej, tako daleč seže dober glas. V današnjem času, ko se zdi, da se vse naše življenje odvija na družbenih medijih, stranke zanj v največji meri izvedo po priporočilih drugih zadovoljnih strank.

Najdejo ga tudi turisti, ki obiščejo Škofjo Loko, ob tem pa jim na ušesa pride zgodba spretnega domačina, ki v svoji delavnici izdeluje čudovita pokrivala, kakršna bi težko našli drugje. Klobuk lahko v njegovi delavnici tudi kupijo ter ga s seboj odnesejo kot dolgotrajen spomin na Slovenijo. 

Izdelke klobučarja Matjaža Reška si lahko ogledate na njegovi spletni strani.

Slovenci smo tesno povezani s klobukom

Od mestne gospode do kranjskih kmetov, klobuk ima vidno mesto v naši kulturni zgodovini, njegova prva omemba pa sega že v čas ustoličenja koroških vojvod v 11. in 13. stoletju. Kako pa je z njim danes? Z Reškom se oba takoj spomniva Vlada Kreslina, ki je nekakšen simbol za nošenje klobuka pri nas. Sam ob tem izpostavi še igralca in glasbenika Nenada Tokalića Nešota, med pevskimi nastopi mu namreč na odru samozavest dvigujejo prav ročno izdelani JIM klobuki izpod Reškovih rok.

Kakšen pa je mojstrov sanjski klobuk in komu bi ga poveznil na glavo? "Zelo sem zadovoljen s tem, če mi uspe klobuk narediti tak, kot mislim, da mora biti, in da je stranka z njim zadovoljna. Pa tudi, da ni ravno čisto klasičen klobuk, da je malce drugačen in poseben," odgovori Rešek. Njegovo delavnico zapustim z mislijo, da bi res težko bolje opisal svoje klobuke, saj prav vsak od njih nosi njegov osebni pečat.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol