V zakulisju: Vesela sem, da sem se odločila za korekcijo vek (fotodnevnik modne in lepotne urednice Petre Windschnurer)

Ko sem bila stara 18 let, sem bila trdno prepričana, da ne bom imela otrok, da ne bom živela v Logatcu, da ne bom nikoli nosila oprijetih hlač in da ne bom nikoli vstopila v ordinacijo, kjer opravljajo lepotne posege. Štirideseta so se mi zdela tako daleč, tako so se mi zdele daleč globoke mimične gube, rahlo povešena koža, udrti predel pod očmi. Glasno in jasno sem bila proti vsem posegom na telesu in obrazu tudi v prvi polovici tridesetih, pa čeprav sem za dobro prekrivanje podočnjakov potrebovala precej časa in dober korektor.

Danes po več kot petnajstih letih lepotnega urednikovanja in kar nekaj prispevkih o neinvazivnih in kirurških lepotnih posegih vem, da je bilo moje takratno stališče samo odraz mlade kože, ki ni kazala nikakršnih moteče vidnih znakov staranja. Pogovori o lepotnih posegih so bili tako v mojih krogih nekoč vredni zgražanja, danes pa me prijateljice med že tako redkimi večerjami z vsem zanimanjem največkrat sprašujejo prav o tem, kako je bilo med posegom, a kaj boli, koliko sem zapravila in ali lahko priporočim še njih.

In če sem bila pri osemnajstih glasna, da me lepotni posegi ne zanimajo, sem danes z na novo osvetljenimi mladostnimi stališči enako glasna, pri priznanju, da se mi botoks in polnila zelo lepo podajo. Res ne razumem, kaj bi imela od tega, če bi se ob komentarjih, da jih štejem manj kot jih v resnici, izgovarjala zgolj na kremice (J.Lo me slišiš?).

Kontrola po posegu.

Ta teden sem se v ordinaciji dr. Katarine Živec, specialistke plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, ki lepotne posege opravlja na Kliniki Božikov v Medicinskem centru Vila Urbana oglasila, da uradno dokumentirava stanje po posegu korekcije vek, ki sem jo opravila mesec in pol nazaj. Za poseg sem se odločila zaradi asimetrije vek. Ta me v mladosti ni motila, pravzaprav bi lahko rekla, da je dajala mojemu obrazu svojstven karakter, danes pa je zaradi vedno bolj povešene kože prej moteča kot dobrodošla. In ker se sami največkrat staramo podobno kot naši starši, sem vedela, da se koža veke ne bo ustavila zgolj na mestu, kjer meditira danes.

Skratka blefaroplastika ali operacija povešenih vek je primerna za vse, ki jih moti utrujen, asimetričen in otožen izraz oči tako kot mene. 

Pred samim posegom sva z dr. Katarino med pogovorom natančno zabeležili moje želje in pričakovanja. Res si nisem želela spremeniti svojega izraza in videz obraza, le predel mojih oči naj bo videti bolj sveže in spočito.

Pred posegom.

Korekcija zgornjih vek poteka v lokalni anesteziji in traja uro in pol. Sam postopek približno 30 minut. Pred operacijo so mi natančno izmerili in narisali, koliko odvečne kože na zgornjih vekah bo treba izrezati. Sledilo je injiciranje lokalnega anestetika v predel zgornjih vek. Če se sprašujete ali boli, je moj odgovor nič bolj kot injiciranje lokalnega anestetika pri popravilu zob. Ko predela v celoti nisem več čutila, je dr. Katarina naredila rez v poteku gube na zgornji veki, nekaj milimetrov nad trepalnicami, ter pazljivo izrezala predhodno označeno odvečno kožo. Pooperativno rano je zašila z zelo tankim šivom in čezenj nalepila obliže.

Takoj po posegu.

Takoj po posegu, še na sami kliniki sem začela s hlajenjem predela oči in z njim še 48 ur nadaljevala doma. Najtežje od vsega mi je bilo spanje z dvignjenim vzglavjem, ki je priporočljivo prva dva dni po posegu. Poseg niti stanje po posegu nista povezana z bolečinami.

Hlajenje, hlajenje...

Je pa bila veliko bolj neizprosna srbečica, ki je posledica sterilnih obližev. Res sem morala stisnit zobe, da se s prsti nisem lotila predela s šivi, ki mi jih dr. Katarina tako kot obliže odstranila po sedmih dneh.

Zoom sestankov sem se udeleževala s sončnimi očali.

K sreči sama nisem imela nikakršnih podplutb, prav tako nisem bila modra in pretirano zatečena. Na delovno mesto sem se vrnila po 13 dneh, brez pudra in brez korektorja, vidno zadovoljna.

Prej in potem.

Predel oči je videti bolj spočito in sveže ter veliko bolj simetrično. Zdaj samo še čakam na Romino, da me nauči kako čim lepše potegniti tisto črtico s tušem za oči.

1 mesec in pol po posegu z dr. Katarino Živčec

Fotografije: Osebni arhiv

Preberite še: V zakulisju: London je odprt (fotodnevnik sodelujoče urednice Ane)

Priporočamo tudi: V zakulisju: Občutki neizpopolnjenosti in iskanje inspiracije (dnevnik urednice Instagrama in Tik Tok-a Katarine)