Poznam kar nekaj ljudi, ki jim prihod poletja vzbuja vse drugo kot evforično srečo, za katero se zdi, da že od maja noč in dan preveva družbena omrežja. Pravzaprav sem si začela od nervoze gristi nohte še sama. Mi bo v teh dveh najbolj opevanih mesecih v letu res uspelo obkljukati vse, kar se poleti počne?
Sama sem zimsko garderobo zamenjala s poletno šele prejšnji konec tedna, medtem ko je Instagram že bil na potovanju po Toskani, nazdravil sončnemu zahodu na Santoriniju in opravil svoj prvi potop v bližnjem Poreču, ocvrtih kalamarov pa bo v Piranu zmanjkalo, še preden se bo uradna poletna sezona sploh začela.
Vse bolj se mi dozdeva, da bi lahko bilo letošnje poletje, če mi ne bo uspelo prizemljiti visokoletečih ciljev, zelo naporno. Če nič drugega, lahko zapozneli udarec z bičem useka septembra, ko bo treba v namen družabne kronike družbenih omrežij narediti vizualno analizo zadnjih dveh mesecev. Se bosta zalivanje vrta in pašta s kozicami za domačo mizo lahko kosala z dekadenčnimi smernicami tega poletja? Ta namreč od nas 'zahteva' vsaj eno desetdnevno potovanje čez mejo, pobeg v gurmanska nebesa slovenske vinorodne dežele, glasbeno doživetje pod zvezdnatim nebom, kjer bomo objeti z bližnjimi na ves glas prepevali kakšen oldies goldies hit, ki nas bo spomnil na dobre stare predkoronske čase. Ne smemo pozabiti niti na vikend spa paket, kjer bosta duša in telo ponovno zacvetela, in na tradicionalno počitnikovanje ob Jadranskem morju, ki je v teh zadnjih 'družbeno angažiranih' objavah postalo bolj turkizno kot tisto iz Modre lagune (kaj bi leta 1980 Rendal Kleiser dal za te sodobne filtre).
Seveda družbenim omrežjem ne moremo zameriti. Ta so pod težo trenirk, povprečjem sprehodov v bližnji gozd in popolnih hlebcev iz domačih pekarn povsem razumljivo klonila pod čari, ki jih obljublja toplejši del leta. In medtem ko so se lansko poletje avgusta na obzorju že začeli zbirati oblaki, ki jih prinaša jesen, je vse in zdaj, moto tega časa, povsem na mestu.
Sama sebi bi rada tokrat spisala eno tako zelo ležerno poletje. Mogoče je k temu pripomoglo dejstvo, da sem večino skritih in manj skritih kotičkov Evrope že obiskala, tistih, katerih utripa, vonja in svetlobe mi ni uspelo občutiti prvič, tudi večkrat zaporedoma. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje poletje preživela doma. Mogoče je tako, ker sta za menoj naporna zima in pomlad in se mi zdi ideja pakiranja težka kot kardiotrening pri 30 stopinjah, ali pa je nostalgija po poletnem dolgčasu, ki ga vsake toliko preseka le odmor škržatov, toliko dozorela, da jo končno lahko udejanjim.
»Belo sonce in težek zrak nad asfaltom poplesuje sem in tja in jaz lovim sence dreves, ki mi križajo pot …« v melanholičnem vzdušju poletje opisujejo Zmelkoow, jaz pa si v imenu dobrega počutja želim točno takšnega. Ležerno dolgočasnega, v preširoki majici in spodnjih hlačah z nič kaj fotogeničnim stopljenim sladoledom v rdeči nogometni žogici, ki ga po dnu brez očitkov lovim s tisto plastično žličko za enkratno uporabo.
Vam pa, drage bralke, če povzamem le delček govora, ki sem ga pripravila za prvi Elle Garden Party, želim veselo, energično, optimistično, umirjeno, mestno, morsko … poletje. Pridevnik izberite same. In povsem dovolj bo, če samo enega! 
Petra Windschnurer
