Kmetje zaskrbljeni: bodo ob koncu poletja še vedno imeli vse ovce, ki so jih spustili iz ograde?

Paša se bo kmalu začela tudi na planinskih pašnikih. Kmetje so zaskrbljeni in v dvomih, ali naj dajo živali na pašo ali ne, saj se upravljanje z zvermi v zadnjem letu ni spremenilo in lahko tudi letos pričakujejo napade na živali, poroča Gorenjski glas. 

Stane Bergant iz Kokre, ki je na svoji kmetiji že tudi občutil posledice napada zveri, je opozoril, da gre v Sloveniji pri upravljanju z zvermi za kršenje ustave in nekaterih zakonov.

Kot so zapisali na Gorenjskem glasu je Bergant prepričan, da bi že na podlagi ustave in zakonov lahko zaščitili kmete na alpskem območju pred posledicami napadov zveri.

Spomnil je tudi na peticijo, ki jo je za zmanjšanje števila divjadi in zveri podpisalo 54 nevladnih kmetijskiih organizacij in jo je Bergant v njihovem imenu predstavil tudi trem odborom evropskega parlamenta.

Gostiteljica Polona Virnik Karničar je povedala, da imajo okrog kmetije premalo površin za pašo ovc in da je planinska paša edina rešitev, še posebej zato, ker morajo kot turistična kmetija polovico surovin za hrano gostom pridelati doma. 

"Po napadu je nemogoče v treh dneh prešteti ovce in ugotoviti izgube, dejansko izgubo lahko ugotovimo šele jeseni, ko jih priženemo domov," je dejala Virnik Karničarjeva. 

"Počutimo se prizadete, zveri se širijo, nas, kmetov, pa nihče ne sliši. Pristojni poblema ne rešujejo, ampak ga samo prelagajo, visokogorsko kmetijstvo pa počasi, na obroke, umira," je dejal Janez Smrtnik, gospodar na Kovkovi kmetiji na Spodnjem Jezerskem in predsednik Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme, in poudaril:

"Število zveri bo treba občutno zmanjšati in določiti režim upravljanja. Ograjevanje planin in druge rešitve, ki nam jih ponujajo rejcem, niso izvedljive ali so zelo drage, pa tudi sicer ograjevanje planin nima tradicije."

Predlagajo poseben režim za avtohtone živali

Andrej Andoljšek, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je ugotavljal, da je številčnost nekaterih avtohtonih pasem živali že manjše od števila zveri.

V zbornici predlagajo, da bi za izredni odstrel zveri, ki napadajo ogrožene avtohtone živali, uvedli enak režim kot v primeru, ko zveri ogrožajo varnost ljudi; takrat je odstrel možen že na podlagi ustne odločbe. 

Državni sekretar Anton Harej je ugotavljal, da v državi dopuščamo širjenje zveri proti severu države, hkrati pa nimamo odgovora na vprašanje, kako na tem območju ob že tako težkih pogojih kmetovanja ohranjati visokogorsko pašništvo in kmetije. Zapiranje živali v obore in ograjevanje pašnikov po njegovem mnenju ni rešitev.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec