Na območju Gorenjske preti nevarnost, blejski župan je zaskrbljen

Tropi volkov, ki so se v zadnjih letih pojavili na območju zgornje Gorenjske, povzročajo vse več težav. Poleti se je povečalo število napadov ne le na drobnico, temveč tudi na večje pašne živali, zlasti na območju Jelovice. Ker zaščita z ograjami v alpskem prostoru ni mogoča, bo za pašništvo treba najti drugačne rešitve.

Trije tropi volkov

Blaž Černe z blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da so na njihovem območju trenutno trije tropi volkov, in sicer po en na Jelovici, na Pokljuki in v Zgornjesavski dolini, kjer se na območju tromeje zadržuje trop križancev in za katerega je do konca leta v veljavi dovoljenje za odstrel. Zaradi škodnih dogodkov pa je kmetijsko gozdarska zbornica sprožila postopek za izdajo dovoljenja za izredni odstrel na Jelovici.

V vseh treh tropih so letos zaznali reprodukcijo, najštevilčnejši pa je trop na Jelovici, ki šteje vsaj štiri odrasle volkove in šest mladičev. V zadnjih mesecih je trop izvedel nekaj napadov tudi na velike pašne živali, torej na govedo, konje in osle.

"Ti napadi so bili zelo brutalni. Terjali so sodelovanje celotnega tropa in so posebej zaskrbljujoči, zato je bila podana vloga za izredni odstrel," je pojasnil Černe.

Konec avgusta so zabeležili tudi napade pokljuškega tropa na območju Zgornje Krme, kjer je bilo pokončanih več ovc. Gorjanski župan Peter Torkar je povedal, da so na občini prejeli vrsto pritožb glede napadov volkov. Zaradi vse pogostejših napadov so morali pastirji živino prignati s planin in pasti na pašnikih ob vaseh. Na planini Klek pa letos tudi niso več opazili sledov divjadi in divjih petelinov, ki se jim naravovarstveniki posebej posvečajo.

Ogroženo kmetijstvo

V luči tega se je po Torkarjevem mnenju treba vprašati, ali je naselitev velikih zveri, kot so volkovi in risi, na tem območju smiselna. Še pred petimi leti volkov na zgornjem Gorenjskem razen kakšnega posameznega osebka, ki je zašel na to območje, ni bilo, v zadnjih treh letih pa so omenjeni trije tropi postali stalnica.

Kot je povedal vodja blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek, je le še vprašanje časa, kdaj se bodo volkovi za stalno naselili tudi v Karavanke in bo tudi s tamkajšnjih planin, kot se to že dogaja v Julijskih Alpah, paša drobnice praktično izginila. Glede na to, da volkovi napadajo tudi govedo, pa se pašništvu na splošno ne piše dobro, je ocenil Avsenek.

"Volkov je vse več in kmetijstvo je že resno ogroženo," je opozoril tudi kranjskogorski župan Janez Hrovat in pojasnil, da od Rateč do Radovne dnevno ali tedensko beležijo prisotnost volkov in poklano drobnico, kar je odraz prekomernega števila volkov na tem območju.

Blejski župan Janez Fajfar je pojasnil, da je najstarejši najden kravji zvonec z njihovih planin star približno 1700 let, kar da priča o tem, da tedaj volkov na območju ni bilo, kar je treba upoštevati, ko govorimo o vzpostavljanju naravnega okolja. "Ne vem, kam to pelje, če se bodo planine zarasle, mi pa se bomo morali skrivati za električnimi žičnatimi ograjami," je izpostavil Fajfar. Opozoril je, da volkovi prihajajo vse bližje naseljem.

Napad na človeka? 

Bohinjski župan Jože Sodja se boji, da bi lahko nekoč prišlo tudi do napada na človeka. "Pravijo, da se volk umika pred ljudmi, ampak ko se enkrat ne bo, bo prepozno," je izpostavil Sodja. Černe pa je v zvezi s tem povedal, da ni znanih primerov napadov volka na človeka, so pa ogrožene domače živali. Zato poziva predvsem lastnike psov, naj imajo pse pod nadzorom, tudi ko se gibajo po gozdu.

Zgornjegorenjski župani so opozorili, da situacija ni več vzdržna in da bo država morala določiti, kolikšno je največje dovoljeno število volkov v okolju, saj se zdaj brez naravnega sovražnika njihovo število močno povečuje. "Od države pričakujemo aktivno vlogo, da se naravovarstveniki in lovska organizacija poenotijo ter najdejo rešitve, ki bodo primerne za naše kmete," je izpostavil Hrovat.