To je zgodba o morskem prašičku z imenom Frodo, zaradi katere mi je srce padlo v hlače: zdaj se ji lahko skupaj smejimo

Ko sem ju pred letom in pol posvojila, sem mislila, da vem vse, kar moram vedeti. Predvsem o tem, kako zanju skrbeti, s čim ju hraniti, kakšen dom jima nuditi ter med drugim tudi to, kakšno podlago izbrati za njuno malo in veliko potrebo. 

Morda se sliši smešno, a je prav slednja odločitev tista, o kateri bom po tem pripetljaju morala še enkrat zares dobro premisliti. 

Torej, kaj se je zgodilo?

Morski prašički imajo radi čisto kletko in niso stereotipno "pujsasti," kot bi mislili. Prav zato sem njuno steljo (podlago, kamor hodita na potrebo) iz sprva izbrane žagovine zamenjala za pelete. Mislila sem, da je to najboljša izbira, a se je zgodilo to, na kar ne bi niti pomislila.

Tega, kar se je zgodilo, pravzaprav nisem niti videla, ne ugotovila. No, vse do trenutka, ko sem nekaj zagledala tam, kamor ne spada. 

Frodu se je nekako uspelo "napičiti" na pelet, zaradi katerega ni mogel na veliko potrebo. 

Moja prva reakcija? Panika. Pa saj smo vsi starši takšni, kajne? Postavljena v nenavadno situacijo sem se odzvala kot stara medicinska sestra in mu pomagala, čeprav so se mi roke tresle bolj, kot bi se asistentu ob operacijski mizi. 

Kot je vam med branjem ta prigodba smešna ... je danes tudi meni, a v tistem trenutku sem se počutila popolnoma izgubljeno.

Frodo in Bilbo, oba zdrava, že kukata iz svoje kletke in glasno vzklikata, naj jima končno postrežem z večerjo, s katero zamujam zaradi pripovedovanja njune dogodivščine. Tako da - konec dober, vse dobro. 

Vam pa v poduk, da morski prašički zahtevajo veliko pozornosti, tudi, in predvsem, pri negi in higieni. 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ