31. 5. 2022, 06:00
Zakaj se je kolibri odpravil v hribe?
Kako bo toplejše podnebje in globalno sregrevanje vplivalo na njihove življenjske navade?
Anin kolibri je doma na zahodni obali Severne Amerike. Tam se poleti s kalifornijskih nižin dvigne na višja območja, kjer so temperature nižje.
Takšna naravna „klima“ je pogosta rešitev v živalskem svetu, a v zadnjem času so biologi opazili, da se vedno več živali in tudi rastlin pred globalnim segrevanjem umika proti severu in v višino.
A ko se grejo živa bitja hladit v gore, jih tam ne čaka le mraz, ampak tudi redkejši zrak z manj kisika.
Dolga zgodovina prilagajanja
Študija, objavljena v Journal of Experimental Biology, je v tem oziru vzela pod drobnogled aninega kolibrija. „Anin kolibri ponuja odličen sistem za proučevanje, saj se je v preteklosti že moral umakniti človeku in se prilagoditi novemu okolju,“ je povedal biolog in glavni avtor študije Austin Spence.
Selitev kolibrijev na višji teren zaradi naraščajočih temperatur se je že začela – te ptice so zdaj prisotne vse od 3 pa do 850 metrov nadmorske višine.
Eksperimentalna selitev
Da bi proučili, kaj se lahko z njimi zgodi v prihodnosti, so znanstveniki zato 26 kolibrijev preselili na višino 3800 metrov ter spremljali njihove koncentracije kisika med hranjenjem in spanjem.
View this post on Instagram
V ta namen so izdelali prilagojeno krmilnico, kjer so kolibriji lahko sladek sirup spili tako, da so med letenjem vtaknili glave v dihalno masko. Ponoči so njihov metabolizem spremljali v posebni komori, kjer so merili izdihan ogljikov dioksid.
Ugotovili so, da se drobne ptice na padec temperature odzovejo z močnejšim torporjem, nekakšno mini hibernacijo, ki upočasni metabolizem. Ta mehanizem je značilen predvsem za kolibrije in še nekatere majhne toplokrvne živali, ki so tako drobne, da čez dan ne morejo nabrati dovolj energijskih zalog, ki bi jih grele skozi nočni mraz.
Rezultati
A izkazalo se je, da je njihov metabolizem počasnejši tudi med hranjenjem. Nižja koncentracija kisika in nižji zračni tlak sta negativno vplivala na energijsko učinkovitost ptic, zato so tudi težje letele.
View this post on Instagram
Kolibriji se torej dobro prilagajajo na mraz in slabše na manj kisika, kar pomeni, da umik pred naraščajočimi temperaturami v višino zanje ni rešitev. Kljub temu obstaja možnost, da bi se lahko prilagodili na dolgi rok, saj imajo višje živeči anini kolibriji ravno zaradi nižje koncentracije kisika večje srce od tistih v nižinah.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
