Zanimivo odkritje o nosorogih: zaradi ljudi (in lova) so se v zadnjih 100 letih močno spremenili

Rogovi nosorogov vseh vrst so se v zadnjih stotih letih znatno skrajšali in zožali, vzrok za to pa gre iskati pri človeku (oziroma lovu nanje), trdijo znanstveniki.

Nosorogi so bili od nekdaj tarča trofejnega lova, od leta 2007 pa je narasel krivolov, ki ga poganja tradicionalno azijsko vraževerje, ki njihovim rogovom pripisuje zdravstvene učinkovine (ki jih v resnici ne premore).

Rezultati raziskovanj strokovnjakov z univerze Cambridge so bili objavljeni v časopisu People And Nature. Študija je temeljila na analizi fotografij nosorogov v zadnjih 140 letih.

Znanstveniki verjamejo, da je pokol nosorogov z večjimi rogovi povzročil, da so preživeli le tisti z manjšimi, ti pa zdaj to svojo genetsko posebnost prenašajo na potomstvo.

"Nosoroge je najtežje opazovati zaradi varnostnih razlogov. Zato smo bili toliko bolj navdušeni, da smo s pomočjo fotografij lahko dokazali veliko fizično spremembo vrste kot celote," je povedal Oscar Wilson, glavni avtor študije. "Nosorogi so svoje rogove razvili z razlogom. Nekatere vrste jih uporabljajo za to, da dosežejo hrano, druge za to, da branijo pred predatorji. Zato se bojimo, da bi zmanjšanje njihovih rogov lahko škodilo njihovemu preživetju," je še povedal.

Znanstveniki so izmerili rogove 80 nosorogov, fotografiranih med letoma od 1886 do 2018. Med fotografiranimi je bilo pet vrst nosorogov: bel, črni, indijski, sumatrski in tisti z Jave. Proučevali so tudi fotografije ubitih nosorogov, vključno s slavno fotografijo iz leta 1911, na kateri nekdanji ameriški predsednik Theodore Roosvelt pozira nad črnim nosorogom, ki ga je ravno usmrtil.

Nosorogi so ogrožena vrsta. Danes jih v divjini najdemo okoli 30.000, na začetku 20. stoletja pa jih je bilo še pol milijona. Tri vrste nosorogov - črni, javanski in sumatrski – so že na seznamu kritično ogroženih vrst.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ