Ko se je odločila za delo na luksuzni križarki, si ni predstavljala, kako zelo bo ta odločitev zaznamovala njeno življenje.
Za številne ljudi je delo na luksuzni križarki sanjska priložnost. Potovanja po svetu, eksotične destinacije, brezplačna nastanitev in hrana se slišijo kot popolna kombinacija službe in pustolovščine. Toda življenje zaposlenih na teh ogromnih plavajočih hotelih je pogosto precej drugačno od tistega, ki ga doživljajo potniki. To je na lastni koži spoznala tudi Filipinka Ann Knypl, ki je svojo zgodbo zaupala ameriškemu portalu Business Insider. Njena izpoved razkriva, kako se je iz univerzitetno izobražene mlade ženske, ki je na križarki začela kot sobarica, razvila uspešna vodja marketinga in komunikacij.
Imela je diplomo, a ni našla dobro plačane službe
Ann je odraščala v filipinskem mestu Quezon City. Življenje na križarkah ji ni bilo povsem neznano, saj je njena mama začela delati na ladjah, ko je bila Ann stara komaj štiri leta. Kljub temu si sprva ni predstavljala, da bo nekoč tudi sama delala na morju. Po končanem univerzitetnem študiju informacijske tehnologije je poskušala najti primerno zaposlitev na Filipinih, vendar ji ni uspelo dobiti službe z zadovoljivim plačilom. Preobrat se je zgodil med obiskom Singapurja, kjer je bila takrat zasidrana križarka, na kateri je delala njena mama. Mama jo je povabila na ogled ladje in Ann je bila navdušena. Spoznala je, da križarka ni zgolj velikanski hotel na morju, temveč prava plavajoča skupnost, v kateri ljudje živijo, delajo in preživljajo prosti čas. Leto pozneje je tudi sama dobila službo na križarki.
"Čiščenje kabin ni za ljudi s šibkimi živci"
Čeprav je imela univerzitetno diplomo, je Ann svojo ladijsko kariero začela v oddelku za čiščenje in urejanje kabin. Delo je bilo fizično zahtevno, toda kot je pozneje priznala, jo je še bolj obremenjeval psihološki vidik zaposlitve. "To je težko delo. Zame je bilo čustveno še težje, ker sem vedela, da sem študirala in se zelo trudila," je povedala za Business Insider. Imela je občutek, da jo ljudje zaradi njenega dela podcenjujejo. Zdelo se ji je, da drugi mislijo, da ni dovolj izobražena ali da se v življenju ni dovolj potrudila, da bi dobila boljšo službo. Toda Ann je imela jasen cilj. Čiščenje kabin je razumela kot prvi korak na poti do napredovanja v ladijski hierarhiji.
Več kot tri leta je čistila kabine
V gospodinjskem oddelku je preživela več kot tri leta. Medtem ko so potniki uživali v razkošju, obiskovali restavracije in se sproščali ob bazenih, je ona opravljala delo, brez katerega takšna potovanja ne bi bila mogoča. Skrb za čistočo kabin je namreč eno ključnih opravil na križarki, kjer se gostje pogosto menjavajo, pričakovanja glede urejenosti pa so visoka. Ann ni obupala. Po več letih dela je dobila priložnost za premestitev na večjo ladjo, kjer je začela delati v igralnici. To je bil pomemben korak v njeni karieri.
Pozneje je napredovala na položaj vodje marketinga in komunikacij. Med njenimi nalogami so bili priprava obvestil za goste, skrb za digitalne informacijske zaslone in druge komunikacijske vsebine na ladji. Iz nekdanje sobarice je tako postala članica vodstvenega dela ladijske ekipe.
Brezplačna nastanitev, hrana in potovanja po svetu
Ann je v intervjuju poudarila tudi številne prednosti dela na križarki. Za nastanitev ji ni bilo treba plačevati najemnine, prav tako ji ni bilo treba kupovati živil ali vsak dan kuhati. Hrana ji je bila na voljo v ladijskem bifeju, delovno uniformo pa je lahko oddala v pranje. Ko je napredovala, so se izboljšali tudi njeni življenjski pogoji. Med drugim je lahko za čiščenje njene kabine poskrbelo ladijsko osebje. Velika prednost je bila tudi možnost potovanja. Kadar je ladja pristala v pristanišču in je končala svoje obveznosti, se je lahko odpravila na raziskovanje novih krajev. Poleg tega je bila ves čas obkrožena s sodelavci, ki so sčasoma postali njeni prijatelji.
Preberite še:
- Snežana na križarki delala kot sobarica, zdaj razkriva, kaj se v bistvu dogaja: resničnostni šov, kakršnega si je težko predstavljati
- Kar 6 let je delala na razkošnih križarkah in razkrila, kaj se dogaja za vrati, na katerih piše "Samo za osebje" (bila je brutalno iskrena)
- Natakarica na križarki razkrila drugo plat medalje oziroma tisto, česar potniki ne vidijo (njena izkušnja je še kako zgovorna)
Toda življenje na križarki ima tudi temno plat
Kljub številnim ugodnostim je Ann priznala, da takšen način življenja ni primeren za vsakogar. Ena največjih težav je, da je na križarki zelo težko povsem odmisliti službo. Tudi ko zaposleni končajo delovni dan, so še vedno na istem mestu, kjer delajo. Njihovi sodelavci so pogosto tudi njihovi sostanovalci, prijatelji in ljudje, s katerimi preživljajo prosti čas. Meja med zasebnim in poklicnim življenjem se zato hitro zabriše. Dodatna težava je življenje v majhnih kabinah, ki si jih morajo številni zaposleni deliti z drugimi. Pogodbe lahko trajajo več mesecev, kar pomeni dolga obdobja stran od družine in prijateljev. Čeprav lahko zaposleni obiščejo številne države, to še ne pomeni, da imajo vedno dovolj prostega časa, da bi jih tudi zares raziskali.
Zgodba, ki dokazuje, da začetek ne določa konca
Annina izkušnja je zanimiv vpogled v svet, ki ga večina ljudi pozna le z razglednic in počitniških fotografij. Njena karierna pot se ni začela v pisarni, čeprav je imela univerzitetno izobrazbo. Začela se je s čiščenjem kabin, fizično zahtevnim delom in občutkom, da jo okolica podcenjuje. Toda prav ta služba ji je odprla vrata v industrijo, v kateri je pozneje napredovala. Njena zgodba je tudi opomnik, da se za razkošjem križark skriva na tisoče zaposlenih, katerih vsakdanjik je precej drugačen od brezskrbnih počitnic potnikov.
