Vzhodna turška provinca Tunceli je pravi raj za ljubitelje neokrnjene narave in gorskega turizma. Ker območje še ni podleglo množičnemu turizmu, si oblasti prizadevajo njegove naravne lepote in občutljive ekosisteme ohraniti tudi za prihodnje generacije.
Tunceli (zgodovinsko znan kot Dersim) je skriti biser vzhodne Turčije, ki ga zaznamujejo osupljiva, neokrnjena narava in edinstvena kurdska alevitska kultura. Obdan z veličastnima gorovjema Munzur in Mercan, je pravi raj za ljubitelje dejavnosti na prostem, raftinga in zgodovine. "To je idealna destinacija za vse popotnike lačne odkrivanja krajev zunaj ustaljenih turističnih poti," je prebrati na enem od popotniških blogov, kjer predstavljajo manj znane destinacije po svetu.
Dolina, obdana z veličastnimi gorami
Največji biser Tuncelija je narodni park Dolina Munzur. Dolina je čisti ekološki zaklad z bogatim avtohtonim rastlinskim in živalskim svetom. Med vožnjo ali pohodom skozi njo se odpirajo osupljivi razgledi na deroče kristalno čiste reke, globoke kanjone in mogočne gorske vrhove. "Fotoaparat imejte pri roki, z nekaj sreče lahko na strmih pobočjih opazite tudi divje gorske koze," prav tako na omenjenem blogu na srce polagajo popotnikom.
Ob obalah kristalno čistih ledeniških jezer zaenkrat še zelo redki obiskovalci postavljajo šotorske tabore, od koder opazujejo nočno nebo in redke živalske vrste, ob divjih kozah tudi orle in črne štorklje. Gorata območja v okolici mest Ovacık in Pülümür se ponašajo z veličastnimi vrhovi, ki segajo do približno 3000 metrov nadmorske višine, med njimi sta že omenjeni gorovji Munzur in Mercan.
Bogata kulturna dediščina
Območje ima zelo globoko zakoreninjeno duhovno tradicijo, na njem se nahajajo zelo cenjeni alevitski romarski kraji, med najbolj znanimi sta Gole Çeto in Ana Fatma. Obiskovalci v njih pogosto prižigajo sveče ter izrekajo svoje želje in prošnje.
Aleviti so islamska skupina, ki živi predvsem v Turčiji in predstavlja približno četrtino njenega prebivalstva. Njihovi obredi se ne odvijajo v mošejah, temveč v posvečenih domovih imenovanih cemevi. Molijo z glasbo, petjem in plesom, pri čemer skupaj sodelujejo moški in ženske.
Zaradi visokih poletnih temperatur in zaščite prostoživečih živali so upravljavci parka poostrili pravila, predvsem prepoved kurjenja ognja na prostem, da bi ta naravni biser ohranili tudi za prihodnje obiskovalce.
