4 predvideni scenariji za konec karantenskega obdobja

Scenarij 1: Nadaljevanje periodničnih izolacij na dolgi rok

Britansko ministrstvo za zdravje predvideva, da bo v obdobju, ko bo zabeležen drastičen upad števila mrtvih zaradi novega koronavirusa, sprejeta strategija, ki bo vključevala nadaljnje odloke o socialnem distanciranju in potencialnih karantenah, ki se bodo izvrševali še vse leto glede na morebitna nova žarišča.

Po tem modelu, ki je bil predstavljen na začetku tega tedna, se predlaga umiritev karantene po upadu števila novih okužb in mrtvih predvsem čez poletje, potem pa ponovno uveljavitev kratkotrajnejšega karantenskega obdobja proti koncu leta. Sledili bi pojavu simptomov po vsej državi in sistematično odkrivali potencialna nova žarišča, ki bi bila nemudoma izolirana.

To rešitev lahko po uveljavitvi novega odloka z izolacijami občin apliciramo tudi na Slovenijo. Sledenje potencialnim novim okužbah in morebitnemu hitremu porastu novih okuženih bi lahko aktiviralo celostno karantensko obdobje v tisti specifični občini, kjer se pokaže žarišče novih okužb. Tako bi se lahko učinkovito zajezilo nadaljnje širjenje virusa.

Fragmentacija oz. regionalizacija karanten po tem britanskem modelu bi v drugi polovici leta, ko se po koncu poletja pričakuje ponoven, čeprav izdatno šibkejši val okužb, na eni strani obvarovala zdravstveni sistem pred kolapsom, na drugi strani pa omogočila počasno in bolj kontrolirano grajenje čredne imunosti.

Scenarij 2: Spuščanje zdravih iz karantene, da se vzpostavi kolektivna imunost

Scenarij, po katerem bi zaščitili ranljive skupine, zdravim ali že imunim pa dovolili, da se vrnejo v svoja normalna življenja, je model, po katerem bi se premaknili z gospodarsko mrtve točke in dovolili, da se družba vsaj deloma povrne v neko obliko normalnosti.

V naslednjih tednih naj bi bili na voljo testi za prisotnost protiteles, s katerimi bi zdravniki lahko pri posameznikih preverili, ali so morda že preboleli novi koronavirus. V Veliki Britaniji bodo v skladu s tem scenarijem v prihodnjih tednih vzpostavili tudi nov sistem nadzorovanja, da bi ugotovili, koliko ljudi je dejansko že imelo virus.

Strokovnjaki, ki podpirajo ta scenarij, pravijo, da ko večji del populacije – okoli 60 odstotkov – preboli virus in zgradi imunost, popolna karantena ni več smiselna, saj se bo takrat virus širil občutno počasneje. A do te številke bo treba priti postopoma, saj bi prehitra ukinitev vseh ukrepov lahko vodila do novega vrhunca okužb.

Nemčija že aktivno sledi temu scenariju. Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije je Nemčija že na začetku epidemije začela množično testirati, kar je tudi vodilo do sicer izredno visoke številke zaznanih okuženih, a hkrati izredno nizkega števila smrti. Njihov naslednji korak je, da bodo v tednih, ki sledijo, testirali več sto tisoč ljudi za prisotnost protiteles in jim izdali t. i. imunske certifikate, če so virus že preboleli. S temi certifikati bodo upravičeni karantene.

Scenarij 3: Čakanje na izredno nizke številke in stroga izolacija preostalih obolelih

Metoda, ki se je izkazala za zelo učinkovito v Singapurju in Južni Koreji, a je hkrati metoda, ki zahteva izredno disciplino celotnega naroda. Za Singapur in Južno Korejo novi koronavirus ni bila agresivna epidemija, zato so se lahko zanesli na izkušnje in znanje iz preteklih podobnih situacij.

Strategija je zelo preprosta – s strogo karanteno se počaka, dokler številke niso zelo nizke, potem pa se z intenzivnim testiranjem vseh, ki kažejo kakršnekoli simptome, identificira preostale okužene, prek njih pa identificira vse, s katerimi so se družili, in se ti izolirajo.

Južna Koreja in Singapur sta to strategijo izvedla tako profesionalno in s tako rigorozno disciplino, da so tam podjetja, trgovine in restavracije ostale ves čas oprte. Pri izvajanju tega modela je seveda pomagal tudi program množičnega testiranja, saj so testirali vsakogar, ki je kazal kakršnekoli simptome, in tako ves čas ostali korak pred virusom.

Ta scenarij je za evropske države, tudi Slovenijo, mogoč, ko številke padejo dovolj nizko, da zdravstveni sistem lahko tarčno sledi posameznim primerom in jih ustrezno izolira. Je pa res, da se pri tem ogromno odgovornosti polaga v roke ljudem, ki bi se morali potemtakem testirati ob vsakem morebitnem znaku okužbe.

Scenarij 4: Čakanje na cepivo ali zdravilo

Zadnji scenarij je scenarij, ki ga številni znanstveniki označujejo za najboljšo trajnostno rešitev tega problema. Čakanje na zdravilo ali cepivo in potem v naslednjem koraku grajenje kolektivne (t. i. čredne) imunosti.

Vprašanje pri tem scenariju pa je seveda zelo jasno – kdaj lahko pričakujemo cepivo? Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da verjetno ne prej kot enkrat konec leta, prve pošiljke cepiva pa bodo seveda rezervirane za zdravstvene delavce in najbolj ranljive skupine ljudi.

Zdravilo se lahko pojavi prej, saj so mnoge kombinacije potrjeno učinkovitih zdravil že v zaključnih fazah testiranja. Potrjeno učinkovita zdravila se pričakujejo v zgodnji jeseni, kar pa seveda pomeni, da nanje ne bomo počakali v splošni karanteni, bodo pa prišla prav v obdobju, ko se pričakuje ponovitev pojava okužb. Prva zdravila ne bodo zdravila bolezni, ampak lajšala intenzivnost simptomov in tako morda pri posameznikih preprečila potrebo po hospitalizaciji.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ