5 razlogov, zakaj bližnja prihodnost s covid-19 ni tako grozna, kot se morda zdi

Čez dober mesec bo na vrata že trkala možnost tistega pravega, uradnega drugega vala, takrat zelo verjetno zamaskiranega v sezonski poskok obolelosti z gripo, prehladi in drugimi respiratornimi težavami. V vsem tem se morda zdi, da se nočna mora s covid-19 še lep čas ne bo končala. Vendar pa poznavalci vseeno ostajajo optimistični. Obstaja namreč kar nekaj razlogov, zakaj je bližnja prihodnost morda svetlejša, kot se zdi.

#1 – Vztrajna pot do kolektivne imunosti

Kolikor je sitno vsak dan brati o novih okužbah, pa ob sprejetju dejstva, da je virus zdaj za vselej zasidran med prebivalstvo, kontrolirano širjenje virusa lahko vodi do hitrejše kolektivne imunosti. Čeprav nam ta ne zagotavlja popolne imunosti in se lahko z virusom okužimo ponovno, pa se s tem vsaj zagotovi trpežnost naroda in drastično zmanjša možnost nekontroliranih poskokov okužb. K temu lahko prištejemo odkritje, da so otroci očitno močno odporni proti virusu oziroma ga praktično ne morejo širiti naprej tudi, če se okužijo.

Kot je pred časom povedal Christ Witty, vodilni predstavnik za zdravje v Angliji, je epidemija v resnici že lep čas v umiku, saj je širjenje virusa odvisna predvsem od t.i. super-prenašalcev, ki pa jih je po sprejetju nekaterih ključnih ukrepov – redno umivanje rok, manj rokovanj, manj stikov z ljudmi, manj združevanj z večjim številom ljudi – efektivno manj kot v času pred karanteno.

#2 – Prihaja cepivo

Ko bo na voljo cepivo, se bo naš odnos do virusa nekoliko umiril. Z manj strahu in nelagodnosti bomo pogledovali proti številu novih okuženih. Morda jih bomo celo nehali javno šteti. Prvi testi cepiva iz univerze v Oxfordu, ki ga izdelujejo v sodelovanju s podjetjem Astrazeneca, so nadvse spodbudni. Cepivo se je izkazalo za varno in zmožno zviševati tako odzivnost celic imunske odpornosti (limfocit T) kot tudi odzivnost protiteles.

Trenutno se testi tega specifičnega cepiva osredotočajo še na stranske učinke pri starejših. Je pa v izdelavi še vrsta drugih cepiv, ki bodo zelo verjetno prav tako učinkovita. Trenutno se še vedno predvideva, da naj bi bilo cepivo na voljo konec letošnjega leta.

#3 – Ukrepi so nam že zlezli pod kožo

Čeprav se morda nekaterim še vedno zdi, da so ukrepi trapasti, sploh, ker jih je verjetno težko čisto povsod uskladiti z osnovnim delovanjem v vsakdanjih življenjih in se zato ponekod zdijo nelogični, pa smo v preseku z izvajanjem precej dosledni. Razkuževanje, kjer je potrebno, redno umivanje rok, distanca, ko je le mogoča in uporaba mask v zaprtih prostorih, kjer so tudi drugi ljudje – vse to virusu preprečuje hitro širjenje.

Najbolj nevarne točke so še vedno domovi za ostarele občane in bolnišnice, kjer je večja gostota ljudi z oslabljenimi imunskimi sistemi. Če uspemo ta območja ustrezno zavarovati, bo virus zelo težko preskakoval na ljudi, ki bodo nanj slabše odporni.

#4 – Izpopolnjeno zdravljenje

Danes o virusu vemo veliko več, kot smo vedeli marca, ob vstopu v karanteno. Zdravljenje ljudi, ki zdravljenje potrebujejo, je boljše in bolj učinkovito. Čeprav še vedno ne popolno, saj ni na voljo optimiziranih zdravil, zdaj recimo vemo, da priklop na ventilator ni vedno edini pravi odgovor, da je strjevanje krvi resno tveganje, ki med zdravljenjem zahteva posebno pozornost, da je pacientom lažje, če med prestajanjem boleznih ležijo na trebuhu in da nekatera obstoječa protivirusna zdravila lahko učinkovito blažijo težje simptome.

Obenem pa zdaj vemo tudi, kakšne so naše zmožnosti testiranja, sledenja in izoliranja specifičnih primerov okužb. Zaradi vseh teh izpopolnitev na področju zdravljenja, bo v prihodnje manj ljudi umrlo zaradi okužbe s covid-19.

#5 – Kako kaj zima v Avstraliji?

Vsi zdaj zaskrbljeno razmišljamo o prihajajoči zimi. Zima je vendarle čas, ko poskočijo vse vrste respiratornih težav. Okužbe so pogostejše, ker virusi v hladnih in suhih pogojih preživijo dlje, centralno gretje pa osuši našo zaščitno sluz v respiratornem sistemu. Pogoji za nove vrhunce okužb s covid-19 bodo vsekakor prav v tem času. A zgodbe iz Avstralije kažejo bolj optimistično sliko.

V Avstraliji je trenutno zima. A vsem strahovom navkljub, Avstralija poroča, da imajo letošnjo sezono skorajda rekordno malo primerov obolelih z gripo. Od januarja do junija so registrirali 21.000 okužb z gripo. V istem obdobju lani je bilo teh okužb 132.000. Glavni razlog naj bi bilo vzdrževanje ukrepov, predvsem upoštevanje socialne distance. Če se to v naslednjih mesecih prevede tudi severno od ekvatorja, to ne pomeni le, da bo covid-19 imel manj možnosti skrivanja med sezonsko gripo in prehladi, ampak tudi manj možnosti širjenja nasploh.

A nekaj miselnih preskokov bo potrebno vseeno sprejeti. To, da nekdo ostane doma, ker smrka, morda ne bo več znak hipohondrije, ampak znak razsodnosti. To, da bomo raje imeli zabave z manj ljudmi, morda ne bo znak asocialnosti, ampak znak premišljenega druženja. In to, da se ne bomo poljubljali in objemali z vsakim, ki ga nismo videli več kot 3 dni, morda ne bo znak odtujenosti, ampak le sledenje pametnim ukrepom, dokler famoznega virusa dokončno ne premagamo. Če nič drugega, lahko v tem vidite vsaj to lepoto, da vaši otroci zato ne bodo naslednjih šest mesecev ves čas hodili naokoli z visečo »svečko« iz nosa. Ker večino razlogov za to jim prinesemo prav mi, odrasli.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ