Ali vas bolijo noge? Imate krčne žile? Ukrepajte zdaj!

Za zdravljenje se uporabljajo venoaktivna zdravila, kot je Flebaven®, katerega učinkovitost in varnost sta bili dokazani v klinični raziskavi. Flebaven® 1000 mg z 1 tableto na dan učinkovito zmanjšuje najpogostejše simptome bolezni (2) in tako pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnikov.

Kronična venska bolezen prizadene venski sistem spodnjih okončin. Povezana je s slabšo prekrvitvijo v spodnjem delu nog, ki jo povzročajo strukturne spremembe v venskih zaklopkah in venski steni. Klinično je opredeljena kot sklop simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi zvišanega tlaka v povrhnjih in/ali globokih venah spodnjih udov. Simptomi kronične venske bolezni so lahko težke, utrujene in nemirne noge, topa bolečina, srbenje in nočni krči. Njeni znaki so lahko mrežaste vene ali krčne žile (varice), otekline, kožne spremembe in venska razjeda. (3)

Dejavniki, ki prispevajo k razvoju kronične venske bolezni

Na njen nastanek poleg dednosti vplivajo spol, starost in debelost. Drugi dejavniki tveganja so še nosečnost, vročina, kajenje in dolgotrajno stanje ali sedenje ter premalo gibanja.

Pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja

Razširjenost kronične venske bolezni je pogosto podcenjena, njeni simptomi pa spregledani. Slabše prepoznavanje in neustrezno zdravljenje zmanjšujeta kakovost življenja bolnikov in lahko vodita celo do invalidnosti. Pri 60 % bolnikov je bolezen na zgodnji stopnji. Pogosto ne vedo, čemu pripisati težave, zato se začnejo pozno zdraviti.

Na zdravnika se velikokrat obrnejo, ko bolezen že napreduje. Pomen zgodnjega prepoznavanja in ustreznega zdravljenja te napredujoče bolezni izpostavlja tudi Miha Lukač, dr. med., zdravnik družinske medicine in eden od raziskovalcev v raziskavi Flebaven: »Huda bolečina in občutek težkih nog počasi povečata čustveno nelagodje ter zmanjšata telesno sposobnost in mobilnost ljudi s kronično vensko boleznijo. Kakovost njihovega življenja pa je mogoče občutno izboljšati s pravočasno diagnozo in zgodnjim začetkom zdravljenja simptomov in znakov bolezni.«

Venoaktivna zdravila je koristno jemati ne glede na stopnjo kronične venske bolezni

Flebaven® je venoaktivno zdravilo naravnega izvora, ki vsebuje mikronizirani diosmin. S celovitim delovanjem poveča venski tonus, spodbudi mikroobtok v venah, olajša bolečino v nogah ter zmanjša občutek težkih nog in njihovo otekanje.

Učinkovitost in varnost Flebavena® 1000 mg sta bili dokazani v klinični raziskavi

Raziskava je potrdila, da Flebaven® 1000 mg učinkovito zmanjšuje najpogostejše simptome kronične venske bolezni. (2) Pozitivne izkušnje z njim je povzel Miha Lukač, dr. med.: »Med raziskavo so se ves čas kazali ugodni vplivi zdravila Flebaven® – tako v smislu lajšanja simptomov, kot sta bolečina in občutek težkih nog, kot tudi znakov kronične venske bolezni.«

V raziskavi je bilo prav tako dokazano, da se je kakovost življenja ljudi s kronično vensko boleznijo bistveno izboljšala. Največji pozitivni vpliv se je pokazal v zmanjšanju jakosti bolečine.

»Eden izmed ključnih dejavnikov uspešnega zdravljenja kronične venske bolezni je vsekakor dobro sodelovanje uporabnika,« poudarja Miha Lukač, dr. med. »Ker se Flebaven v obliki tablet po 1000 mg lahko jemlje samo enkrat na dan, je to sodelovanje še toliko boljše.«

Flebaven® je na voljo v obliki filmsko obloženih tablet po 500 mg in v obliki tablet po 1000 mg.

Ukrepajte zdaj! Preprečite napredovanje kronične venske bolezni.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

1 Rabe E, et al. Epidemiology of chronic venous disorders in geographically diverse populations: results from the Vein Consult Program. Int. Angiol. 2012; 31: 105–15.
2 Krevel B, Barbič-Žagar B, Uranič N. Učinkovitost in varnost enega odmerka Flebavena® (diosmin) po 1000 mg dnevno pri bolnikih s kronično vensko boleznijo. Med Razgl 2020; 59 (1): 107–18.
3 Kecelj Leskovec N, et al. Priporočila za odkrivanje in zdravljenje kronične venske bolezni. Zdrav Vestn. 2017; 86:345–61.