Se bo Evropi zgodil drugi val ali ne? Na WHO prepričani, da se nam obeta jeseni!

V Sloveniji je bila 14. maja preklicana epidemija in z ugodno epidemiološko sliko se vsekakor zdi, da smo virus premagali. Zahodne evropske države, tudi tiste, ki jih je covid-19 najbolj prizadel – Italija, Španija, tudi Velika Britanija in Francija – se zadnje tedne pomikajo v veliko bolj pozitivne statistike, epidemija v teh državah se umirja, začenja se sproščanje ukrepov.

A pandemija v svetu še ni zaključena.

Epicenter evropskih okužb se je medtem pomaknil na vzhod, z naraščajočimi številkami obolelih v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji in Kazahstanu, na kar je v nedavnem intervjuju opozoril dr. Hans Kluge, ki obenem poziva, naj evropske države, ki so za zdaj premagale epidemijo, začnejo nemudoma krepiti zdravstveni sistem in povečevati zmogljivosti bolnišnic, osnovnega zdravstvenega varstva ter enot za intenzivno nego.

Podobno opozorilo podaja tudi Stefan de Keersmaecker iz Evropske komisije, ki je za Euronews povedal, da Bruselj tesno sodeluje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni v upanju, da zamejijo učinke novih valov okužb, o katerih so prepričani, da so neizogibni. Z njim se strinja tudi Erika Vlieghe, vodja infekcijskega oddelka na univerzitetni bolnišnici v Antwerpnu, ki pravi, da bi bilo naivno misliti, da je virus že za nami, če je zajel vso Evropo.

Skandinavske države se že pripravljajo. V teh dneh sprejemajo ukrepe, s katerimi bi se lahko na morebitna nova žarišča okužb odzvali hitro, jih lokalizirali, in tako preprečili širjenje med širšo populacijo.

Drugi val se pričakuje jeseni, ko bodo na udaru tudi sezonski izbruhi

A bolj kot to, dr. Kluge opozarja, da bi se drugi val lahko zgodil ravno v času, ko je povečano število drugih kužnih bolezni. Jeseni bi tako lahko imeli drugi val okužb s covidom-19 in istočasno še pojav sezonske gripe ali ošpic. Pri tem je navedel, da pred dvema letoma kar 500.000 otrok ni prejelo prvega cepiva proti ošpicam.

Da drugi val v Evropi menda ni več vprašanje 'če', ampak le še 'kdaj', se strinja tudi dr. Kalus Cichutek, predsednik nemškega raziskovalnega inštituta Paul-Ehrlich, ki upa, da se bo s postopnim sproščanjem ukrepov pridobilo dovolj časa, da se razvije biomedicinski odgovor na blaženje simptomov covida-19, dokler ne dobimo ustreznega cepiva.

Pri debatah o drugem valu se izpostavlja predvsem primer španske gripe, kjer je bil najbolj smrtonosen prav drugi val, ko se je virus vrnil v bolj kužni in močnejši obliki. Najbolj ranljive so trenutno države, ki jih prvi val ni zadel ali pa so še danes v zaostanku, kot npr. vzhodna Evropa in Afrika, kamor je pozornost organizacije WHO usmerjena te dni, v čakanju, kako se bodo stvari razvijale naprej.

Največji test za evropske države bo seveda odpiranje meja, a se za nekatere države to ne bo zgodilo z danes na jutri. Španija je v začetku meseca šele dovolila, da se prebivalci prvič po sedmih tednih lahko rekreirajo na prostem, v nekaterih predelih Nemčije so se odprle restavracije, v Franciji pa ljudje ne potrebujejo več dovolilnic, če želijo zapustiti svoje domove.

A dr. Kluge poudarja, da dokler ne bo na voljo učinkovito zdravilo ali cepivo, bo nujno strogo nadzorovanje javnega zdravstva, vključno s celovitim testiranjem in sledenjem okužb. Vsekakor pa je bil pronicljiv njegov zaključek – če smo ves čas mislili, da je odlično javno zdravje odraz cvetoče ekonomije, smo zdaj spoznali, da brez zdravja ni ekonomije.

Je torej drugi val popolnoma neizogiben?

Tehnično – ne. Kot so zapisali v Deutsche Welle, ne obstaja mednarodni standard, ki bi vnaprej pogojeval prihod drugega vala okužb. To, kar se trenutno dogaja na Kitajskem, v Rusiji in tudi v Južni Koreji, analitiki že obravnavajo kot drugi val. Sploh Rusija in Južna Koreja sta imeli v času prvega vala nadvse ugodno epidemiološko sliko.

Enotnega pravila za države ni, medtem ko je cilj vsekakor enoten – da drugi (ali pa tudi tretji) val ne bi zahteval enako strogih ukrepov, kot so jih bile evropske države prisiljene sprejeti letos marca in aprila. Mike Ryan iz Svetovne zdravstvene organizacije pravi, da je cilj v naslednjih mesecih doseči dovolj učinkovite ukrepe za zaščitno javnega zdravja, da bo mreža okužb manjša.

Zato bo Evropa naslednjih nekaj tednov spremljala predvsem Nemčijo, ki je na hitro sprostila veliko ukrepov in je trenutno obravnavana kot nekakšen evropski eksperiment, zaradi katerega bodo lahko preostale države predvidele lastne šibke točke, ki bi lahko vodile do drugega vala.

Lahko pa tudi, da se na koncu ne bo zgodilo nič. Tako namreč predvideva britanski onkolog dr. Karol Sikora, nekdanji vodja onkološkega programa pri Svetovni zdravstveni organizaciji, ki je namignil, da bi covid-19 v poletnih mesecih lahko tako izzvenel, da ne bi imel več moči za povzročitev širšega spektra okužb.

Viri: Independent, Euronews, Deutshe Welle

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ