Brezdomci pred okužbo bežijo iz prenapolnjenih zavetišč na ulico

Kralji ulice so dnevni center zaprli, trenutno tudi ne potekajo aktivnosti. Še vedno pa deluje strokovna služba. "Ljudje prihajajo predvsem individualno, saj imajo v centru spravljene dokumente ali denar, potrebujejo obleko ali sanitetni material," je za STA opisala predstavnica Društva Kralji ulice Hana Košan.

Društvo pristojne institucije poziva, naj ne pozabijo na ljudi z obrobja družbe. Želijo si dodatnih namestitev, kjer bi bilo manj oseb v enem prostoru. Brezdomcem želijo omogočiti tudi 24-urno oskrbo, da jim čez dan ne bi bilo treba zapuščati zavetišč.

Obstoječa zavetišča pa so tudi prenapolnjena. "Ljudje iz nekaterih zavetišč odhajajo. Pravijo, da je preveč ljudi in da jih je strah okužbe. Menijo, da jim je bolje na ulici, čeprav tudi na ulici stanje ni rožnato," je pojasnila.

Košanova je spomnila tudi na primere dobre prakse. V Londonu so odprli zaprte hostle za ljudi iz ulice in jim s tem omogočili namestitev ter samoizolacijo. Na Finskem pa se aktivno ukvarjajo z zagotovitvijo bivališča vsem.

Težavo za brezdomce pa predstavlja tudi odlok o prepovedi javnega zbiranja. V Italiji so brezdomci v času karantene dobivali tudi globe, trenutno slovenski brezdomci o sankcijah društvu še niso poročali.

"Kam se naj odmaknejo, če živijo na javnih površinah, če nimajo doma," se ob tem sprašuje Košanova. Društvo sicer brezdomcem svetuje, naj ostanejo v svojih namestitvah, če je to mogoče, naj se družijo v manjših skupinah in naj skrbijo za osnovno higieno. Poudarjajo še, naj si ne podajajo steklenice in naj ne uporabljajo istega pribora.

Brezdomci so ob svetovani izolaciji in zapiranju aktivnosti tudi osamljeni. "Ljudje poročajo, da so po zaprtju dnevnih centrov in drugih aktivnosti zelo osamljeni," je dejala. Tudi zaradi družbe se nekateri vračajo na ulico.

Skrbi jih tudi, kaj bo če brezdomci zbolijo. Pred leti so namreč v raziskavi ugotovili, da je zdravstveno stanje brezdomcev zelo slabo. Med njimi je veliko starejših, a tudi mlajši brezdomci imajo zdravstvene težave. Številni imajo kronična obolenja, najpogosteje gre za pljučne kronične bolezni, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen ali sladkorna bolezen.

"V tujini se kaže, da ko začne primanjkovati postelj v bolnišnicah, tam ni prostora za brezdomne osebe, odvisnike in druge z obrobja ne bo prostora. Naša bojazen je, da bodo ljudje ostali na ulici," je dodala.

Košanova še dodaja, da se je v epidemiji izkazal pomen tega, da se ljudem zagotavlja dom in ne le začasna nastanitev. "Upam, da se bomo kaj naučili iz tega in da se bo, ko bo kriza mimo, naša skrb za najranljivejše spremenila," je dejala.

Vendar v društvu niso optimistični, saj se po koncu krize zaradi epidemije napovedujejo rezi v sredstva neprofitnih organizacij.

Slabo.https://t.co/0p8BDdULIq

— Jelena Aleksić🎗 (@JelenaJal) March 22, 2020

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord