Dr. Petar Papuga: Zdravje ne bo nikoli celostno, če v njem ne bo aktivnega posameznika

Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, je končal medicinsko fakulteto ter se nato izobraževal še iz tradicionalne kitajske medicine. Magistriral je iz epidemiologije raziskav o vplivih neionizirnih sevanj na ljudi, ukvarja se z raziskavami iz bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja.

Dve desetletji sodeluje pri integraciji tradicionalnih medicinskih sistemov v sodobno medicino, med drugim je tudi eden od pobudnikov Festivala celostnega zdravja Dao Yah, ki bo konec januarja potekal v Cankarjevem domu.

Kaj nam prinaša Festival celostnega zdravja Dao Yah?

Dr. Papuga: Namera festivala je odstreti kakovostne prijeme za ohranitev in doseganje celostnega zdravja na čim bolj kakovostni ravni, brez zavajanja. Ko se ustvari resen odnos, je pri vsaki stvari v življenju mogoče izpostaviti izkušnje, ki so do neke stopnje ponovljive, tako kot se v znanosti preverja učinkovine in sestavina zdravil. Takrat ste posamezniku s svojo izkušnjo lahko na voljo z vso odgovornostjo in sledenjem, da vam da povratno informacijo.

Želeli smo, da se na festivalu pojavijo ljudje in vsi kakovostni ponudniki storitev s področja celostnega zdravja, alternativne medicine in zdravilstva, čeprav je ogromno prekrivanja indikacij v medicinskem prostoru in ni vse alternativno, celostno in nadomestljivo. Najpomembnejši razstavljavci so tisti, ki so pripravljeni nositi palico odgovornosti za vse, kar počnejo.

So sicer tudi nenadomestljivi posegi in pripomočki, ki bodo vedno v domeni znanstvene sodobne medicine. Zaradi tega nimamo pravice omejevati ali ožiti zorni kot iskanja zdravja, kvečjemu ga moramo širiti in prilagajati posamezniku. Zato je to festival, kjer lahko vsakdo najde nekaj zase in ga to nič ne stane, razen časa, pozornosti in volje. Na festivalu bodo tudi delavnice, predstavitve, knjige, ponudniki hrane in drugih storitev s področja zdravega življenjskega sloga. Festival poskuša združiti temeljne starodavne tehnike zdravja na sodoben način, prilagojene posamezniku in tudi času, v katerem živimo.

Kaj pomeni celostna obravnava človekovega zdravja?

Dr. Papuga: Celostno pomeni, da v danem trenutku uporabimo vse, kar znamo in nam je na voljo, seveda glede na znanje, spoznanje in izkušnje. Iz tega vidika se zavzemam, da se čim bolj objektivno, kakovostno in na dokazih utemeljeno uporablja tudi znanje integrativne medicine oz. elementov nekdanjih medicinskih sistemov, ki so nastali v drugih pogojih in se jih lahko posodobi ter varno, kakovostno uporablja pri zdravljenju in celostnem razumevanju vzrokov in mehanizmov nastajanja bolezni.

Menite, da je tudi sicer v življenju treba celostno skrbeti za dobro počutje?

Dr. Papuga: Filozofija življenja je zelo širok pojem. Ko govorimo o zdravju, se je predvsem treba osredotočiti na vsakdanja opravila in elemente življenja, ki lahko tako ali drugače vplivajo na zdravje in dobro počutje. Pri vsakem početju naj velja izhodiščno etično načelo, da drug drugemu ne škodujemo, kar tudi pomeni, da ne sežemo v prostor zasebnosti in ne vplivamo na pravice posameznika glede mišljenja, oblikovanja življenjskega sloga, če on tega ne želi. Če pa hočemo doseči celostno zdravje, so vsekakor številna področja življenja, na katera bi lahko vplivali.

Kaj vse vas zanima o osebi, ki ima zdravstvene težave in pride k vam?

Dr. Papuga: Vse, ne zapostavljam nobene vrednote ali sestavine vsakdanjika, ki se dotika zdravja. Opravim celosten pregled zdravstvene dokumentacije, temu sledi podrobna analiza življenjskega sloga in počutja, ki se lahko nanašata na zdravstveni problem. Seveda se tudi trudim prilagoditi prijeme željam posameznika. Gre za to, da v procesu integriranja znanja ne smemo ignorirati sodobnih znanj o zdravju in zdravljenju. Od tam dalje se začne iskanje prijemov, ki bi lahko dopolnili obstoječe zdravljenje.

Naredite vse, da najdete rešitev za zdravstvene težave osebe, ki se je obrnila na vas?

Dr. Papuga: Iskanje rešitve je predvsem naloga posameznika. Vsi, ki smo v procesu zdravljenja poleg, smo tukaj, da mu pomagamo pri tem, saj ne obstaja šablona, po kateri bi en sam prijem odpravil vse težave. Moramo biti objektivni in kritični do svoje 'uspešnosti'. V vsej zgodbi zdravljenja največ šteje izkušnja na temo zdravja in zdravljenja, ki jo zmeraj prilagajamo posamezniku. Najlažje in najraje se dotikamo stvari, ki smo jih že večkrat opravili in v njih bili uspešni.

Študirali ste znanstveno in tradicionalno kitajsko medicino. Katera znanja so vam še blizu?

Dr. Papuga: Vsa, ki jih lahko uporabljam. Ves čas posodabljam znanja, ki se tičejo življenjskega sloga. Tradicionalna kitajska medicina vsebuje veliko razlag in prijemov, ki z dopolnili in posodobitvami pripomorejo k iskanju in vzpostavitvi celostnega zdravja. Vsa znanja, ki so nastajala pred nekaj tisoč leti, potrebujejo klinično preverjanje skozi sledenje in evalvacijo. Nič ne moremo uporabljati nekritično. Zelo tvegano je, da smo starokopitni in da vsaj delno ne dosežemo pričakovanih rezultatov.

Kaj pa prilagoditve glede na osebo?

Dr. Papuga: To je zgodba zase. Človek, ki nastaja in se oblikuje v neki majhni lokalni skupnosti, že v procesu odraščanja lahko podeduje množico pomanjkljivih znanj in navad. To ga lahko pesti veliko let in ga vodi v bolezen. Potem se pojavi neki zdravnik ali zdravilec, ki mu priporoča zdravstveni ukrep, ki je v popolnem nasprotju z mnogoletno prakso. Naj recimo opusti kozarec vina po kosilu ali naj preneha uživati krompir. Takoj se rodi množica pomislekov in zagat, ker vemo, da je navada marsikomu jeklena srajca.

Svojemu pacientu svetujete tudi glede prehranjevanja, gibanja, dihanja ...?

Dr. Papuga: Uporabljam znanja sodobne medicine, predvsem pa področja psihosomatskih povezav, ki se dotikajo kitajskega razumevanja zdravja. Svetovanje o prehrani je petina nekega prijema, ki ga poskušam uporabiti pri obravnavi. Druge štiri petine so fitoterapija ali zdravljenje z zdravilnimi rastlinami, dihalne in telesne vaje, stimulacija ali uravnavanje delovanja organov z akupunkturo, stimulacija refleksnih območij po telesu, ki so tudi na podplatih, dlaneh. To so območja, po katerih lahko varno preverjate, ali je vaša terapija primerna ali ne.

Prijem kitajske medicine, ki ga uporabljam pri diagnozi, je ravno tako sestavljen iz spraševanja o težavah, opazovanja videza, analize in povezovanja bolezenskih znamenj, poslušanja, vohanja. Tudi barva in vonj kože, višina in moč glasu nekaj pomenijo pri vrednotenju zdravstvenega stanja. Uporabljam tudi otipavanje energetskih kanalov po telesu. Če bolezen razumemo v njenem dejanskem povzročitelju, potem lahko govorimo o vzročnem zdravljenju. Vsa druga zdravljenja so pravzaprav simptomatska zdravljenja. Kar se tiče iskanja vzroka, je to lahko enkratno dejanje, lahko pa je sledenje življenjskemu slogu skozi neko obdobje, nekaj tednov, mesecev, da vidite, kdaj se težave pojavijo, kako izginejo ali so povezane s hormonskimi nihanji, z nihanji lune, z nespečnostjo, s stresno obremenitvijo, kar so elementi vsakdanjika, ki se seštevajo in se jih veliko ljudi ne zaveda.

Sliši se razumljivo, enostavno, v vsakdanjem življenju pa vse to težje upoštevamo. Zakaj?

Dr. Papuga: Vse je odvisno, na katerem nivoju opravljamo zdravljenje. Motnje v prostem gibanju vitalne energije so pogosto vir bolečin. Pacient se uleže, dobi iglice na ustrezne točke, vitalna energija steče in bolečina poneha. To je tretma, v katerem porabim eno petino kitajske tradicionalne medicine. Če pa temu istemu človeku poveste, kaj mora jesti, katere vaje delati, kako dihati, katera zelišča lahko uporablja, da ga ne bi vnovič kaj zabolelo, je to nekaj povsem drugega.

Mar ni to primernejši pristop?

Dr. Papuga: Seveda je, ampak v tem primeru sodeluje ozaveščen pacient ali prebujeni bolnik. Če človeka vključite, da je dejaven, potrebuje manj terapij, veliko več naredi sam in se skozi proces zdravljenja tudi nauči, kako naprej vzdrževati svoje šibkosti ali pomanjkljivosti.

Kaj vse lahko človek naredi zase v procesu celostnega zdravljenja?

Dr. Papuga: To, da človek za svoje zdravje naredi nekaj zase, je os medicine, ki jo zagovarjam, ampak za takšno medicino potrebujete tudi ustrezne paciente. To ni medicina za vsakogar. Vsi se niso pripravljeni podrediti zdravju. Če pridete do neke točke skrajne prizadetosti, utegne biti tudi prepozno. Takrat dejansko potrebujete združitev medicinskih prijemov, se pravi prostor vključevanja, kjer lahko vsak naredi svoje, in potem vidimo, kaj se človeku da narediti in kaj ne. Tu ni garancije, vendar je namera tradicionalnih medicinskih sistemov v evoluciji misli bila ta, da se prepreči nastanek bolezni. To je največja medicina. Bodimo pošteni, na tem svetu pogosto uporabljamo zelo zahtevne tehnične prijeme, ki ne sežejo bistveno v življenjski slog. Čeprav se govori o takšni in drugačni prehrani ... Če pogledate povprečje našega prehranjevanja od vrtcev do šol, so zelo redke ustanove, ki od začetka skrbijo in upoštevajo temeljna znanja, kot je izločitev belega kruha iz malic in kosil, uporaba polnovrednega riža, ne pregrevanje maščob ... To so kritična dogajanja, ki jih družba kljub zavedanju in obstoječem znanju ne upošteva in ne naredi vsega, kar lahko, čeprav to ne bi bilo dosti dražje.

Se vam zdi, da ne naredimo dovolj za svoje zdravje?

Dr. Papuga: Da človek nekaj naredi, ga morate obdati z znanjem, kaj naj naredi. To, da mu rečete, da naj ne je belega kruha, ni dovolj. Zato pravim, da ko se dotikamo nekaterih prvin zdravja, se lahko pomenimo o spanju, količini gibanja, o mišljenju, o distanciranju od zunanjih provokativnih dogajanj, tudi medijskih ... Človek je lahko zelo odprt za motnje, ki prihajajo samodejno, in če se ne zna postaviti in ustrojiti svojega miselnega ali vedenjskega vzorca do problemov, se lahko začne neskončno vznemirjati za vojno na Bližnjem vzhodu ali za karkoli drugega. Kar ne prinaša nobenega izboljšanja tamkajšnjih razvojnih razmer, človeka pa prizadene. Zato je, ko govorimo o celostnem zdravju, zelo dobro v spontanem dialogu prepoznati, kaj človeka najbolj tišči. Lahko so družinska razmerja, izobraževalni procesi, razmere v službi, odnosi ... Imate ljudi, ki lahko zbolijo z zelo resnimi diagnozami, samo zaradi kronično neurejenih medčloveških razmer v službi. Psihiater bi imel svoj zorni kot, jaz drugačnega, ker vsak vidi prostor, kjer se človeku lahko pomaga, da neizogiben problem ali breme nosi naprej brez škode za telo. Tako kot se učimo razvijati mišično moč, da bi lažje prenašali breme z enega konca na drugi, tako moramo ustrojiti umski sistem in mišljenje, da nas ne bi prizadevale nepomembnosti, če se dotikamo mišljenja in zavesti. Če pa se dotikamo hranjenja, gibanja, so druge zgodbe. Vsak od nas potrebuje neko vrsto pomoči. Če si jo priskrbi sam, ne potrebuje zdravnika.

Kako se ljudje odzivajo na celostno obravnavo pri zdravljenju?

Dr. Papuga: Ko nekoga vprašam, kje se bolj poti, pod pazduho ali na podplatih, nemalokrat dobim odgovor: "Uh, si radoveden!" To pomeni, da človek ne želi, da ga obravnavam do takšnih podrobnosti, marsikdo ne želi biti vprašan o takšnih detajlih. Na področju kitajskih prijemov imate tudi vprašanja o spolnem življenju, libidu ... Vse to so stvari, ki odsevajo splošno zdravje ali bolezen in v končni fazi tudi neko filozofijo do tega, ker vas lahko preveč in premalo spolnosti spravi iz psihosomatskega ravnovesja. Vse ima svoje meje, bistveno je, kako se človek ustroji, kako najde svojo os miru in zadovoljstva, da mu ne manjka nič bistvenega, da je zadovoljen, ustvarjalen, kreativen, ga življenje veseli, v vsakem oblačku vidi nekaj lepega, in ne le pomanjkanja sonca, in da se iz takšnih okoliščin rojeva drugačnost. To je zelo širok prostor in dobro je biti pripravljen za takšen prijem – kaj želite o tem prostoru vedeti, ker imamo ljudje vedno pričakovanja. Pričakovanja tretje osebe nas pogosto razočarajo, če pa ste si s sabo na jasnem, kaj želite, se te stvari lotite bolj eksaktno, premočrtno in pobirate vse elemente, ki podpirajo izboljšanje. To je začetek, vse drugo je lahko simfonija.

Gre za odprtost?

Dr. Papuga: Gotovo, ampak problem je v odnosu do sebe in drugih. In če se posameznik počuti suverenega v tem, kar išče, mu lažje pomagate. Bodimo realni, ne želijo vsi vsega in ni vse za vsakogar. Festival celostnega zdravja je namenjen posamezniku, da čim lažje izbere, kateri segment se mu prilega. Ne gre za zasužnjevanje ljudi z novimi izdelki ali dopolnili k prehrani, ni mišljen kot trženje zdravja v škatlah. Če je že kaj od tega zapakirano, je to zato, da posameznik prepozna neko logično ozadje, zakaj nekaj potrebuje ali ne. Kliče se posameznikova vest, hrepenenje po zdravem in boljšem življenju. Ne gre le za zdravje, temveč tudi za odnos do vrednot, predrugačenje meril uživaških in navzven obrnjenih množic. Gre za individualizacijo, seveda pa posamezniku ne moremo vsiljevati načina zdravljenja, če ga ne želi. Zdravje je lahko popredalčkano področje ali pa celostna stvar. Če izberete nekaj sestavin življenja, ki vas peljejo v zdravje, potem dobite izkušnjo zdravja, ki vam to zaokroži v celoto. Dejstvo je, da ideja celostnega zdravja brez sodelovanja ozaveščenega in prebujenega posameznika ne deluje. Zdravje ne bo nikoli celostno, če v njem ni aktivne udeležbe obeh strani.

Želite povedati, da sta vaše znanje in pripravljenost zaman, če posameznik ni pripravljen na dialog?

Dr. Papuga: Dobro je, da v tem dialogu sodelujejo opredeljeni in odločni ljudje, da se iz sodelovanja rodi kakovost. Sodelujete lahko z marsikom, če pa iz tega sodelovanja ne zraste nova kakovost, je takšno delovanje enostransko in največkrat jalovo. Red in kakovost temeljita na odločnosti, predanosti, zaupanju, žal pa je danes veliko zmedenih iskalcev zdravja, ki svoje zdravje temeljilo na ideji nakupa zdravja.

S tem mislite, da bi najraje ozdraveli čim prej in s čim manj lastnega truda?

Dr. Papuga: To so lahko takšne in drugačne flike, da nekaj zakrpate, vendar to ni celostno zdravje, temveč le prestavljanje problema v prihodnost ali pod preprogo.

Kakšen je odnos družbe do celostnega zdravljenja?

Dr. Papuga: Počasi se sprejema, uveljavlja, dobiva težo, le da je sprejetost zelo delna. Bomo videli, kaj se bo zgodilo, to bodo pokazale tudi številke zdravih in bolnih, kazalniki, ki morajo ravno tako imeti težo in vsebino. Če želite neko pomoč, potem morate problemu dati ime, prav tako je dobro, če želite reševati problem, da se dotaknete načinov, ki na problem vplivajo, jih razvrstite po teži, zmogljivosti, sprejemljivosti in se potem tega lotite. Če boste sledili neki svoji odločitvi toliko in toliko časa ter ponavljali določene poteze za zdravje, boste imeli tudi rezultat. Če pa nimate cilja in se nastavite kakor objekt zdravljenja, mislim, da od tega ne bo veliko koristi.

Svetujete, da si na začetku celostnega pristopa zdravljenja človek vzame čas zase, se zaveda sebe, svojega življenja, dejanj in njihovih vplivov na zdravje ...?

Dr. Papuga: Predvsem mora imeti časa zase, mora se vsaj za kakšno uro na dan odmakniti proč od vsakdanjih obremenitev. Preden človek začne iskati pomoč, je bistveno, da prepozna, kaj je narobe, in se tega loti čim bolj natančno z opazovanjem skozi prijeme, ki se mu prilegajo.

Napisala Suzana Golubov, foto: Goran Antley

Festival celostnega zdravja Dao Yah bo potekal od 30. januarja do 1. februarja 2015 v ljubljanskem Cankarjevem domu. Več o Festivalu celostnega zdravja Dao Yah na www.daoyah.si.