Večina ljudi o tem sploh ne razmišlja: kdaj je najbolje pojesti kakšen kos sadja? Odgovor ni tako preprost, kot se zdi (in čas v dnevu je še kako pomemben)

Čeprav sadje velja za nepogrešljiv del zdrave prehrane, lahko način njegovega uživanja pri nekaterih ljudeh vpliva na prebavo in počutje.

Sadje je bogat vir vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov, zato bi moralo biti redno na našem jedilniku. Toda ali ste se kdaj vprašali, kdaj ga je najbolje jesti? Zjutraj na prazen želodec, med obroki ali po kosilu, ko si zaželimo nekaj sladkega? Če po zaužitju sadja občutite napihnjenost, vetrove ali neprijetno težo v želodcu, je vredno razmisliti tudi o tem, katero sadje jeste, v kakšni količini in s čim ga kombinirate. Kot piše francoski portal Futura, lahko čas uživanja sadja pri nekaterih ljudeh vpliva na prebavno udobje. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da ni univerzalnega pravila, ki bi veljalo za vse.

Ali je sadje po kosilu res slaba izbira?

Marsikdo si po obilnem kosilu privošči jabolko, pomarančo ali nekaj grozdja. Toda prav takrat se lahko pri občutljivejših posameznikih pojavijo prebavne težave. Pogosto slišimo razlago, da sadje po obroku v želodcu zastaja in začne fermentirati. Vendar za takšno trditev ni prepričljivih znanstvenih dokazov. Želodec hrano postopoma meša in jo pošilja naprej v tanko črevo, ne glede na to, v kakšnem vrstnem redu smo jo zaužili.

Res pa je, da lahko nekatere vrste sadja povzročajo napihnjenost. Jabolka, hruške, češnje in mango denimo vsebujejo določene fermentabilne ogljikove hidrate, ki jih nekateri ljudje težje prebavljajo. Če po kosilu pogosto občutite napihnjenost, zato poskusite sadje nekaj dni uživati ločeno od glavnih obrokov in opazujte, ali se vaše počutje izboljša.

Kdaj je torej najbolje jesti sadje?

Ena od dobrih možnosti je uživanje sadja med glavnimi obroki. Tako lahko potešite lakoto in zmanjšate željo po sladkarijah ali drugih energijsko bogatih prigrizkih. Jabolko, kivi, mandarina ali pest jagodičevja so lahko odlična dopoldanska oziroma popoldanska malica. Sadje lahko pojeste tudi približno 20 do 30 minut pred kosilom. Ker vsebuje vodo in vlaknine, lahko prispeva k občutku sitosti, zaradi česar boste pri glavnem obroku morda pojedli nekoliko manj. Vendar to ne pomeni, da morate sadje nujno uživati pred jedjo. Za večino zdravih ljudi je povsem primerno tudi po kosilu ali večerji.

Je sadje zjutraj na prazen želodec bolj zdravo?

Nekateri prisegajo na jutranje uživanje sadja, saj verjamejo, da telo takrat najbolje izkoristi njegove hranilne snovi. Toda znanstvenih dokazov, da bi bilo sadje na prazen želodec bistveno bolj zdravo, ni. Če vam ustreza, lahko dan začnete s kivijem, banano ali pomarančo. Še bolj nasiten zajtrk pa boste pripravili, če sadje kombinirate z navadnim jogurtom, ovsenimi kosmiči, skuto ali oreščki. Takšna kombinacija zagotavlja tudi beljakovine in maščobe, ki pomagajo podaljšati občutek sitosti.

Katere vrste sadja najpogosteje povzročajo napihnjenost?

Vse sadje na prebavo ne vpliva enako. Pri občutljivejših ljudeh lahko več težav povzročajo:

Jabolka in hruške: vsebujejo fruktozo in sorbitol, ki lahko povzročata napenjanje.
Češnje in slive: zaradi sorbitola lahko pri večjih količinah pospešijo prebavo.
Mango: vsebuje več fruktoze, kar lahko nekaterim povzroča težave.
Suho sadje: vsebuje koncentrirane sladkorje in vlaknine, zato lahko večje količine povzročijo napihnjenost.

Če imate občutljivo prebavo, lahko poskusite z bananami, kivijem, pomarančami ali jagodami, ki jih mnogi lažje prenašajo.

Še nekaj koristnih nasvetov za uživanje sadja

Sadje je najbolje uživati v čim bolj naravni obliki. Cel sadež praviloma vsebuje več vlaknin in nas bolj nasiti kot sadni sok. Pomembna je tudi količina. Čeprav je sadje zdravo, lahko velika porcija naenkrat pri občutljivejših ljudeh povzroči prebavne težave. Zato je pogosto smiselno dnevno količino razporediti na več obrokov.

Sadje, ki ima užitno lupino, po temeljitem pranju pojejte skupaj z njo, saj se v njej in tik pod njo pogosto nahajajo koristne vlaknine in druge hranilne snovi. Posebno pozornost namenite tudi sadnim smutijem. Ker lahko v enem napitku zaužijete več sadežev hkrati, hitro vnesete precej sladkorjev in energije. Priporočljivo je, da smutiju ne dodajate sladkorja in da ne nadomešča redno uživanja celega sadja.

Preberite še:

Koliko sadja bi morali pojesti na dan?

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno za osebe, starejše od deset let. To ne pomeni petih porcij sadja, temveč skupno količino sadja in zelenjave. Pri nas se pogosto priporoča približno dve porciji sadja in tri porcije zelenjave dnevno, pri čemer so potrebe odvisne tudi od starosti in energijskih potreb posameznika.

Najpomembneje je poslušati svoje telo

Če po kosilu z veseljem pojeste jabolko in pri tem nimate nobenih težav, ni razloga, da bi svojo navado spreminjali. Če pa vas po določenem sadju redno napenja, poskusite z manjšimi porcijami, drugo vrsto sadja ali drugačnim časom uživanja. Najboljši čas za sadje je tisti, ki ustreza vašemu prebavnemu sistemu in vam omogoča, da ga redno vključujete v uravnoteženo prehrano. Pomembneje od gledanja na uro je namreč to, da sadje sploh uživate.