Mobilni socialni servis za reševanje stisk bi lahko bil model za vso državo

Konec leta 2018 vzpostavljeni mobilni socialni servis v Bohinju povezuje različne službe in prostovoljce, ki odkrivajo in rešujejo težave občanov. Kot je pojasnila koordinatorica projekta Iva Lapajne, so lani po vseh naseljih občine vzpostavili mrežo prostovoljcev, ki spremljajo problematiko na terenu. Hkrati so sestavili seznam oseb, ki potrebujejo pomoč. Večinoma so to starejši, tujci, priseljenci ali brezposelni.

"Tako mrežo kot seznam smo v času koronakrize uspešno testirali, saj nam je oboje prišlo zelo prav," je izpostavila Lapajnetova in pojasnila, da so takoj, ko so začeli veljati ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, začeli preverjati, ali so ljudje varni, in sicer v smislu zdravstvenega stanja, socialne mreže ter poznavanja ukrepov in možnosti pridobitve različnih oblik pomoči.

Do konca aprila so preverili 145 oseb in jih od tega 40 vključili v nadaljnjo obravnavo, kar pomeni, da so pri njih izvajali različne aktivnosti reševanja težav. Ni šlo le za finančne ali socialne stiske, temveč tudi za praktične težave, kot je bilo denimo zagotavljanje drv za ogrevanje ali dobava dietne hrane za sladkornega bolnika, medtem ko sta osnovne prehrambene pakete zagotavljala Rdeči križ in civilna zaščita.

"Ne spomnim se primera, ko bi doživeli slab odziv. Ljudje so bili hvaležni, zadovoljni, počutili so se varne," je ocenila Lapajnetova. Kot je izpostavila, se je njihova mreža izkazala za izjemno dobro. V mobilni socialni servis so dodatno vključili tudi štiri od okoli 50 prostovoljcev, kolikor se jih je v času epidemije ponudilo v pomoč občini.

Mreža povezuje prostovoljce in strokovne službe

Lapajnetova je izpostavila tudi izjemno dobro sodelovanje s strokovnimi službami na lokalnem področju, od zdravnikov in patronažnih sester do doma starostnikov in policije. Ljudem so s skupnimi močmi pomagali pri oskrbi na domu, pri dostavi kosil, reševanju primerov nasilja v družini, pa tudi pri psihosocialni pomoči in preprečevanju osamljenosti. Tako so denimo pomagali gospe, katere otroci živijo drugod, sama pa je potrebovala pomoč na več področjih, med drugim so organizirali celo sprehode za njena dva psa.

Trenutno so v fazi dogovora o sodelovanju še z nekaterimi strokovnimi službami. Sodelujejo med drugim že s centrom za socialno delo in zdravstvenim domom, sedaj pa se dogovarjajo še s Splošno bolnišnico Jesenice in psihiatrično bolnišnico v Begunjah. Gre predvsem za sodelovanje ob bolnišničnem odpustu oseb, ki živijo same in ob povratku domov potrebujejo pomoč ali vodenje.

"Takšno sodelovanje s strokovnimi službami omogoča, da tistemu, ki jo potrebuje, pomoč zagotovimo takoj," je povedala Lapajnetova in dodala, da sedaj v okviru projekta kupujejo tudi električno vozilo za delo na terenu. Doslej so si pomagali z vozilom Prostoferja, novo vozilo pa bo namenjeno prav socialnemu servisu.

Mobilni socialni servis za zgled drugim občinam

Lapajnetova je prepričana, da se je v času epidemije mobilni socialni servis izkazal za zelo uspešnega. Tej oceni se pridružuje tudi bohinjski župan Jože Sodja. "Mobilni socialni servis je odigral veliko in pomembno vlogo," je izpostavil in dodal, da bodo s tem načinom dela v občini nadaljevali tudi v prihodnje, ko se izteče petletni pilotni projekt.

Tako Lapajnetova kot Sodja verjameta, da so dobre prakse in izkušnje pilotnega projekta lahko v pomoč tudi drugim občinam pri spopadanju s stiskami posameznikov. Predvsem je takšen model pomoči starejšim in socialno šibkejšim, pa tudi drugim, ki jo potrebujejo, primeren za manjše občine, zlasti za ruralna okolja, kjer uradne strokovne službe niso tako dobro zastopane, je še dodala Lapajnetova.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ