"Za svojega otroka tudi ubijam!" "Vemo, kje stanujete, vemo, kje se šolajo vaši otroci, vas bomo že poiskali!" in "Če mi ne napišete napotnice, se bomo zmenili drugače, če je treba tudi z orožjem!" To je le nekaj groženj, ki so jih bili nedavno deležni zdravstveni delavci. Po nekaterih podatkih se je pogostost nasilnih dogodkov v času epidemije celo potrojila.
Ob klicu na telefonsko številko mariborskega zdravstvenega doma nas pričaka posneto sporočilo: “Zaradi zaznanega povečanega verbalnega nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu vas obveščamo, da bomo vsako neprimerno ali žaljivo komunikacijo uradno zabeležili, v primeru grožnje pa podali prijavo na policijo.”
“Največ je verbalnega nasilja, žal pa smo imeli tudi primere fizičnega nasilja,” pove dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor. “Opažamo da so ljudje izjemno nestrpni in nerazumevajoči.”
Najpogosteje se nezadovoljni pacienti znašajo nad zdravstvenimi delavci na vstopnih točkah, kjer jemljejo brise, predvsem za hitre teste, pravi Završnik. Da bi zaščitili zaposlene, so tja postavili varnostnike.
Med epidemijo bistveno več nasilnih dogodkov
Rezultati ankete, ki jo je Zdravniška zbornica Slovenije izvedla leta 2018, so pokazali, da je bilo več kot dve tretjini zdravnikov in zobozdravnikov že žrtev nasilja s strani bolnika ali njegovega svojca.
Od marca lani do maja letos so na Zdravniški zbornici prejeli 25 prijav nasilja, ki so ga bili deležni zdravniki. Samo marca letos pa je bilo prijav trikrat več kot marca lani.
Kot povod za nasilne dogodke so največkrat navedli neupravičene zahteve po zdravniških potrdilih, receptih, napotnicah in drugih dokumentih (med njimi potrdil, da otroku pri pouku ni treba nositi maske), nezadovoljstvo s trajanjem izolacije ob pozitivnem brisu na covid-19 ter nezadovoljstvo zaradi predolgega čakanja v čakalnici pa tudi, da pacienti niso hoteli nositi zaščitne maske.
Med dogodki, ki so jih opisali zdravniki, je bil tudi naslednji:
Pacient je na silo vstopil v ambulanto, zahteval zdravila na recept, ki jih po strokovni presoji ni potreboval, saj jih je dan pred tem dvignil v lekarni za tri mesece, vpil in grozil. Zdravnici ni preostalo drugega kot da mu napiše recept. “Obe s sestro sva bruhnili v jok in se nekaj časa nisva mogli pomiriti in delati,” je zapisala zdravnica, ki se je morala soočiti z nasilnim pacientom.
Kričanje, prepiranje, grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje preko telefona, žalitve, poseganje v zasebnost, sramotenje po družbenih omrežjih. Vse to naštevajo zdravniki v svojih prijavah.
Teorije zarote in osebne stiske
Vse več nasilja opažajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Če so v preteklosti z grožnjami in nasiljem svoje nestrinjanje in nezadovoljstvo izražali predvsem mlajši pacienti, se je z epidemijo ta starostna meja precej zvišala, ugotavljajo.
“Starejši ljudje so navajeni osebnega stika z zdravniki in medicinskimi sestrami, sedanji sistem pa skoraj onemogoča takšen dostop. Dodatne težave povzročajo nove komunikacijske poti z ambulantami (e-pošta, aplikacije za naročanje), ki jih starejši niso vešči, zaradi česar so odvisni od svojcev, ki zelo pogosto izražajo nezadovoljstvo nad takim sistemom.”
Splošno nezadovoljstvo še stopnjujejo zgodbe o praznih čakalnicah – čeprav zaposleni v ambulantah dnevno opravijo več kot 60 obravnav –, visokih dodatkih ter sodelovanju v teorijah zarote. Predvsem medicinske sestre v ambulantah in na vstopnih točkah so tako vsak dan deležne pikrih pripomb o tem, da nič ne delajo, samo pijejo kavo, krive so za predolge čakalne vrste, nedostopnost do ambulant, posamezniki se norčujejo iz zaščitnih oblačil in varovalne opreme, ki jo nosijo, naštevajo v zbornici.
Pred nekaj dnevi so v cepilni center na Gospodarskem razstavišču vdrli nasprotniki cepljenja. Nadlegovali so tako zdravstveno osebje kot ljudi, ki so se prišli cepit.
Prepričevali so jih v teorije zarote, snemali in nadlegovali z vprašanji. Ker niso odnehali, so v cepilnem centru poklicali policijo.
Podobne dogodke, tudi neupravičeno snemanje zdravstvenih delavcev, so doživeli tudi v mariborskem zdravstvenem domu. “Soočamo se tako z ljudmi, ki ne verjamejo v obstoj bolezni, z ljudmi, ki ne verjamejo v cepiva, pa tudi z ljudmi, ki se ne strinjajo z ukrepi,” opisuje direktor.
Izobraževanje o soočanju z nasiljem
Ob povečanem številu nasilnih dogodkov so pri Zdravniški zbornici pripravili vrsto seminarjev o tem, kako se soočiti z njimi.
Na enem od predavanj je psihiater dr. Rok Tavčar kolege zdravnike seznanil s tako imenovanimi tehnikami deeskalacje, ki pomagajo obvladati oziroma umiriti nasilneža.
“Ne govorimo s povzdignjenim glasom, ampak raje tiše in počasneje od vznemirjenega bolnika. Poslušajmo ga, ne potrjujemo bolnikovih blodnjavih vsebin, ampak ponovimo, poudarimo njegove najmanj agresivne vsebine in mu tako damo vedeti, da smo ga slišali,” je povedal v svojem predavanju. “Ne kritiziramo, ne obsojamo, ne pogojujemo, ne moraliziramo.”
Pri stiku z nasilneži je poleg besed, ki jih izrečemo, pomembna tudi neverbalna komunikacija.
Med navodili, ki so jih predstavili zdravnikom, je tako tudi, da “naj bo telesna drža mirna in odprta – ne imejte prekrižanih ali v bok oprtih rok, saj to lahko deluje spodbujajoče za konflikt. Gibanje naj bo počasno in nadzorovano, ne žugajte, na kažite s prstom. Z nasilnežem naj bi vzpostavili očesni stik, ne smemo pa strmeti vanj. Ne zavijajte z očmi in se izogibajte gestam, ki bi lahko kazale posmehljiv izraz.”
Policija: nasilneže vedno prijavite
Po strelskem pohodu, v katerem je bolnik pred petimi leti v izolski bolnišnici ubil zdravnika in policista, še enega policista pa hudo ranil, zdravstvene delavce o tem, kako ravnati ob takih dogodkih izobražuje tudi policija.
Zdravstvenim delavcem svetujejo, naj vse nasilne dogodke – ne glede na to ali gre za fizično nasilje ali za grožnje – prijavijo. Policisti zagotavljajo, da bodo storilce obravnavali in ustrezno ukrepali.
V večini zdravstvenih ustanov imajo zaposleni, ki so se soočili z nasilneži, na voljo tudi psihološko podporo. “Imamo ekipo, namenjeno prav temu. Vse te primere obdelamo, predelamo, in se skušamo iz njih nekaj naučiti,” pove direktor mariborskega zdravstvenega doma.
Zatekanje k defenzivni medicini
Posledica vse več nasilnih dogodkov je tudi zatekanje k tako imenovani defenzivni medicini.
“Gre za to, da zdravniki zavestno naredijo cel kup preiskav in posegov, čeprav ti po strokovni logiki ne bi bili potrebni,” opisuje dr. Nena Kopčavar Guček, zdravnica ZD Ljubljana. “To storijo, da slučajno ne bi bilo kaj narobe, ker se želijo izogniti kakršnemukoli neugodnemu odzivu pacienta.”
Dr. Jernej Završnik vidi rešitev v pravilni komunikaciji. “Ljudem je treba jasno sporočiti, da so naše namere iskrene, da želimo pomagati. Že od lanskega marca delamo cele dneve, kolikor zmoremo. Želim si, da bi se ljudje tega zavedali in razumeli, zakaj na primer traja tako dolgo, da dobijo telefonsko zvezo z našim zaposlenim.”
Pravi, da bi morali ljudi večkrat nagovoriti k temu, da je naš skupni cilj, da prebrodimo epidemijo.
Obenem pa poudarja: “Nasilje lahko preprečujemo in ustavimo le z ničelno toleranco do vseh njegovih oblik. Sporočilo o nedopustnosti nasilja je izjemno pomembno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje