20. 6. 2020, 12:07 | Vir: STA
Na Hrvaškem med epidemijo niso uspeli ohraniti psihičnega zdravja prebivalstva
Nekaj manj kot polovica od 3500 vprašanih Hrvatov je imela izrazite ravni depresije in/ali tesnobe ter stresa med epidemijo covida-19, je pokazala raziskava. Psihologi z zagrebške filozofske fakultete in visoke zdravstvene šole, ki so jo izvedli, so ocenili, da na Hrvaškem med epidemijo niso uspeli ohraniti psihičnega zdravja prebivalstva.
Ena izmed največjih tovrstnih javnomnenjskih raziskav na Hrvaškem, ki so jo opravili na spletu, je pokazala, da so anketiranci med epidemijo novega koronavirusa na Hrvaškem doživeli povprečno pet stresnih dogodkov - potres, pogoje dela na domu, ločenost od drugih članov družine, življenje v okoliščinah karantene in nezmožnost pridobitve redne zdravstvene oskrbe, so raziskovalci predstavili na novinarski konferenci v Zagrebu.
Med približno 55 odstotki vprašanih, ki pred epidemijo niso imeli psihičnih težav, je četrtina ocenila, da se počuti slabše kot prej. Med tistimi, ki so imeli psihične motnje tudi pred epidemijo, je 37 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se je med epidemijo njihovo stanje poslabšalo. Psihično zdravje je bilo boljo ogroženo pri ženskah in osebah, ki so bile v samoizolaciji, posebej tistih, ki so doživele več stresnih situacij.
Raven depresije, tesnobe in stresa na Hrvaškem je bila primerljiva samo z izidi podobne raziskave v Španiji. Prebivalci Hrvaške pa so imeli večje psihične motnje, kot so jih zabeležile raziskave v Italiji, Franciji, Portugalski, Singapurju in Švedski.
"Zdi se, da smo odlično ohranili fizično zdravje, a nismo uspeli ohraniti psihičnega zdravja," je poudarila profesorica Gordana Kuterovac Jagodić.
Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja o svojem ljubezenskem in spolnem življenju. Tretjina je povedala, da so med epidemijo manj zadovoljni s svojim spolnim življenjem in njegovo kakovostjo, medtem ko jih je 15 odstotkov povedalo, da se je zadovoljstvo s spolnim življenjem in kakovostjo zvišalo. Približno četrtina je povedala, da se je spolna želja med epidemijo zmanjšala, a približno toliko jih je tudi povedalo, da se je povečala.
Upokojence je najbolj skrbelo, kako bo epidemija vplivala na kakovost njihovega življenja, in negotovost izplačila pokojnin. Skrbelo jih je tudi, da bi se jim poslabšalo zdravje.
Večjo obremenjenost z delom so opazile osebe, ki so med epidemijo ves čas delale od doma. Prav tako se je okrepila splošna negotovost za delovna mesta v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, je še pokazala raziskava.
Podrška nakon teškog događaja - https://t.co/qWRrV2qBw0. Gordana Kuterovac Jagodić, FFZG https://t.co/fUSJpFuHej
— Lidija Kralj (@LidijaKralj) March 23, 2020
