Ob svetovnem dnevu deklic in vida ter boja proti bolečini in stigmi debelosti!

Med drugim tako ...

Ob svetovnem dnevu deklic

Ob današnjem svetovnem dnevu deklic, ki poteka pod sloganom Z njo, usposobljeno za delovne izzive, je Sklad ZN za otroke (Unicef) pozval, naj deklicam po vsem svetu omogočijo kakovostno izobraževanje in poklicno usposabljanje za vstop na trg dela. Organizacija Save the Children opozarja, da je višja izobraženost pomembna tudi za manj porok deklic.

Človekoljubna organizacija Save the Children izpostavlja, da bi do leta 2030 lahko preprečili kar 50 milijonov otroških porok, če bi vsa dekleta na svetu končala srednjo šolo, piše na spletni strani organizacije.

Pri tem izpostavljajo, da je bilo lani na svetu 21 odstotkov žensk, starih med 20 in 24 let, ki so se poročile pred 18. letom. Vsako leto se pred 18. letom poroči 12 milijonov deklic in deklet, vsaka peta pa pred 18. letom postane mama.

Opozarjajo, da so v državah z nizkimi dohodki poroke otrok glavni razlog, zaradi katerega deklice ne končajo šole. Hkrati pa so deklice, ki ne hodijo v šolo, bolj izpostavljene tveganju, da jih bodo poročili. Ker praviloma živijo v manj varnih okoljih, starši namreč mislijo, da jih bodo s poroko zaščitili.

Ob svetovnem dnevu debelosti

Debelost je eden izmed najbolj perečih zdravstvenih problemov moderne družbe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že leta 1997 debelost razglasila za globalno epidemijo, delež ljudi s prekomerno težo se je od takrat samo še povečal. Letošnji dan je sicer posvečen odpravi stigme prekomerno težkih.

Po nekaterih izračunih naj bi bilo do leta 2025 po vsem svetu predebelih že kar 2,7 milijarde ljudi. Zato je 11. oktober posvečen ozaveščanju o problematiki in razsežnostih epidemije debelosti in številnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso, je zapisano na nacionalnem portalu o hrani in prehrani.

Letošnji svetovni dan je sicer namenjen odpravi stigme (pre)debelih. Ta stigma se pri debelih osebah odraža v negativnem vedenju in razpoloženju, ki vodi v osamo zaradi njihove teže, so zapisali v Svetovni zvezi za debelost (World Obesity Federation).

Po podatkih evropskega statističnega urada se Slovenija z 19,2 odstotka uvršča na sedmo mesto med državami EU z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso. Največjih delež debelih je v starostni skupini med 45 in 64 let, med mladimi od 18 do 24 let pa je prekomerno težkih 6,4 odstotka.

Sicer se delež prekomerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji od leta 2011 znižuje, a pot do želenega uspeha je še dolga, so navedli raziskovalci ekipe SLOfit z ljubljanske fakultete za šport. Ti so sodelovali tudi v mednarodni študiji, ki so jo ob lanskem svetovnem dnevu debelosti objavili v znanstveni reviji The Lancet.

Avtorji ugotavljajo, da se je v zadnjih 40 letih po vsem svetu število debelih otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, povečalo za desetkrat. In če se bo nadaljeval sedanji trend, bo leta 2022 na svetu več debelih kot podhranjenih otrok in mladostnikov, je eden glavnih zaključkov študije, ki je potekala pod vodstvom Imperial College London in WHO.

Ob svetovnem dnevu vida (in bele palice)

Drugi četrtek v oktobru slepi in slabovidnih praznujejo svetovni dan vida, 15. oktober pa je Svetovna zveza slepih leta 1970 izbrala za mednarodni dan bele palice. V zvezi društev slepih so letos pozvali pristojne institucije, naj poskrbijo tudi za njihove enake možnosti. Med drugim so se zavzeli za celovito reševanje problematike osebne asistence.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu okoli 285 milijonov ljudi s hujšimi okvarami vida, od tega 39 milijonov slepih in 246 milijonov slabovidnih. Od vseh navedenih jih je 65 odstotkov starih 50 let ali več, 90 odstotkov pa jih živi v deželah v razvoju. Na svetu je kar 19 milijonov slepih ali slabovidnih otrok. V Sloveniji ima hude okvare vida med 8000 in 10.000 ljudi, resnejše okvare pa celo med 30.000 in 40.000 ljudi, so ocenili v zvezi.

Najpogostejši vzroki izgube vida so v razvitem svetu drugačni kot v državah v razvoju. Globalno je to še vedno siva mrena, v Evropi in ZDA pa so to predvsem starostna degeneracija rumene pege, glavkom, diabetična retinopatija in znotrajočesna vnetja

Ob svetovnem dnevu boja proti bolečini

Zadnjih 14 let je 11. oktober posvečen boju proti bolečini. "Bolečina je nekaj, kar nas spremlja praktično vsak dan in je do neke mere koristna, saj deluje kot opozorilo, da se v telesu ali njegovi neposredni okolici dogaja nekaj, kar nas ogroža," pravi zdravnik Gorazd Požlep. V razvitem svetu dobra petina prebivalstva občasno trpi zaradi bolečine.

Predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Požlep je za STA povedal, da je sicer namen tega dneva bolnike in strokovno javnost opozoriti na pomembnost obravnavanja bolečine. Letošnji svetovni dan je tako po njegovih besedah posvečen izobraževanju o problemu in lajšanju bolečine, kajti na grobo ocenjeni posredni in neposredni "stroški kronične bolečine v EU znašajo okoli 440 milijard evrov letno".

Zaradi bolečine bomo lahko primerno ukrepali in preprečili večjo poškodbo, do katere bi lahko prišlo. Problem pa nastane, če bolečina traja dalj časa, takrat govorimo o kronični bolečini, ki zelo pogosto izgubi svoj varovalni učinek, predstavlja samo breme in v veliki meri po Požlepovih besedah znižuje kakovost življenja milijonom ljudi po svetu.

"V grobem lahko rečemo, da v razvitem delu sveta dobra petina prebivalstva vsaj občasno trpi zaradi bolečine. Kljub vse večjemu znanju o mehanizmih nastanka in tudi lajšanju bolečine pa se stanje le zelo počasi izboljšuje. Lahko se vprašamo, kaj je vzrok za takšno stanje, vendar odgovor ni preprost," je poudaril Požlep.

Ob tem je opozoril, da smo dolgo časa na kronično bolečino gledali le kot na biološki pojav, zanemarjali pa njeno psihosocialno komponento. V zadnjih desetletjih je namreč postalo jasno, da na doživljanje bolečine pogosto vplivajo tudi psihološki in socialni dejavniki. Samo zdravljenje pa je po njegovih navedbah še vedno pretežno usmerjeno v iskanje vzroka za doživljanje bolečine.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ