Panične Hrvate prek Facebooka miri dr. Igor Rudan: »Tako velik strah ni razumen!«

Njegovo pisanje so povzeli številni hrvaški mediji, zdaj pa ga povzemajo tudi tisti iz okoliških držav.

Serijo objav, s katerimi želi javnost obvestiti o vsem, kar se mu zdi pomembno v zvezi z novim koronavirusom, je naslovil Karantena Wuhan. V nadaljevanju povzemamo najbolj pomembne dele zapisanega:

»Upam, da razumete, da kot direktor velikega raziskovalnega centra za globalno zdravje in sodelavec organizacije WHO na univerzi v Edinburghu te dni nimam dovolj časa, da bi odgovoril na vsa vaša vprašanja. Zato bom skušal vsaj do neke mere izpolniti svojo družbeno odgovornost in odgovornost kot znanstvenik, ki se s tem področjem že dolgo in intenzivno ukvarja, ter z vami deliti razmišljanja o novi pandemiji 21. stoletja,« po zahvali javnosti za zaupanje piše dr. Rudan, ki se je medtem že odzval na vabila številnih hrvaških medijev za intervjuje, pisal pa bo tudi kolumne za Večernji list. Hkrati je dal tudi dovoljenje, da njegova pisanja na Facebooku z naslovom Karantena Wuhan povzemajo vsi mediji brez izjeme.

»Kadarkoli se vrnem na Hrvaško na krajši ali daljši obisk, prijatelji duhovičijo: ’Igor, zdaj si na Hrvaškem. Samo pazljivost ne bo dovolj. Biti moraš paranoičen.’ Če je to res, se bojim, da so ljudje tak način razmišljanja uporabili tudi v novonastali situaciji s koronavirusom. Želel pa bi reči, da je v tem primeru previdnost vsekakor na mestu, panika pa nikakor ni potrebna,« dobronamerno začne serijo svojih pisanj dr. Rudan.

»Vprašanje pa je seveda, kako velika naj bo ta previdnost. Čeprav mi je kot resnemu znanstvenku nehvaležno napovedovati karkoli v zvezi s širjenjem novega in v mnogočem človeštvu še neznanega virusa, pa tudi predvideti posamične dogodke, smo v zadnjih dveh mesecih vendarle dobili dovolj podatkov o vedenju novega koronavirusa COVID-19, da so določena pričakovanja že mogoča. Tako lahko rečem, da v kolikor bi se virus razširil po Hrvaški in uspel zaobiti številne preventivne ukrepe, ki jih izvajamo, bi moral biti smrtni davek virusa enaka številu žrtev, ki podležejo gripi ali prometnim nesrečam v istem obdobju. Kar pomeni, da je določena mera opreznosti zagotovo priporočljiva. Ta previdnost pa je razumna zgolj do iste mere, kot ste previdni vsakič, ko sedete za volan, se pripravljate za daljše potovanje ali ko na poročilih slišite, da je na pohodu gripa.

Če zaradi novega koronavirusa čutite večji strah od tistega, ki ga čutite, ko sedete v avtomobil ali slišite, da okoli vas zbolevajo za gripo, to pomeni, da vaš strah ni več razumen in da ste torej podlegli vzdušju panike. Panične reakcije izzivajo naslovi v medijih in način poročanja o epidemiji, medtem ko jo zmanjšujejo obče znana in znanstveno potrjena spoznanja o koronavirusu. Če ste se torej začeli vesti drugače, kot se sicer vedete vsako zimo, ko je na pohodu sezonska gripa - ste npr. pričeli na zalogo kupovati hrano ali nositi masko na ulici -, potem je to jasen znak, da se ne vedete v skladu z resničnimi razmerami nevarnosti.

Te dni me ljudje pogosto sprašujejo, zakaj se o koronavirusu sploh tako veliko piše in zakaj je potrebna tako velika zaskrbljenost, medtem ko je o gripi komaj kaj slišati, pa čeprav je morda gripa celo bolj nevarna bolezen. Razlog tiči deloma v tem, da je gripa že desetletja z nami, da se vrača vsako leto in da imamo zdaj že veliko izkušenj z njeno raznoliko pojavnostjo na primeru desetin milijonov obolelih po vsem svetu, zato znamo že v naprej razviti učinkovita cepiva, trg pa je vse bolj založen z bolj ali manj učinkovitimi zdravili za lajšanje simptomov.

Novega koronavirusa za razliko od tega, ki povzroča gripo, zgolj ne poznamo še dovolj, zato smo nekoliko bolj previdni, da bi nas po nepotrebnem ne presenetil. Vendar, če je novemu virusu karkoli v 'interesu', potem lahko računamo na to, da se 'želi' predvsem kar najbolj prilagoditi človeški vrsti kot novemu gostitelju, v katerem bi se lahko še naprej nemoteno širil in množil, nikakor pa ne, da bi nas ubil. Virus prav ta trenutek, ko se širi med ljudmi, že mutira, da bi se nam kar najhitreje in najbolje prilagodil. Številne od teh mutacij ga bodo zato naredile še manj nevarnega našemu zdravju. Po drugi strani pa bi ga posamične in bolj kot ne naključne mutacije lahko naredile tudi za nevarnega in prav zato moramo biti previdni, dokler ga bolje ne spoznamo in dokler se pandemija ne zaključi. Čeprav torej ne gre verjeti, da bi novi virus mutiral na način, da bi za okužene postal kaj bolj nevaren, kot je bil doslej, a bomo o tem dokončno sodili šele, ko bo pandemija mimo.

Upam, da bodo moja razmišljanja vsaj malo pomirila moje bralce, ki jih vabim, da še naprej sledijo seriji mojih objav Karantena Wuhan, v kateri bom z vami delil vse najnovejše informacije in najbolj zanimive zgodbe, ki so povezane z novim koronavirusom."

Modrim in poučenim besedam prof. dr. sc. Igorja Rudana lahko skratka tudi sami sledite na Facebooku. Za to, da boste na prihod koronavirusa tudi v našo državo resnično pripravljeni, ne pa ob tem tudi nezmerno prestrašeni ali panični, boste naredili največ, če boste odgovore na svoja vprašanja iskali pri virih, ki se na tematiko zares spoznajo, in ob tem zanemarili pisanja senzacionalistično-tabloidnih medijev, za katere je znano, da jih motivira zgolj želja po zaslužku in ne nujno vaš blagor.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ