Patch Adams: »Takrat sem se odločil, da nikoli več ne bom doživel slabega dne!«

V filmu najprej spoznamo Adamsa, ko ga zaradi suicidalnih tendenc sprejmejo v psihiatrično bolnišnico, da bi tam doživel osebno razodetje in popolnoma spremenil svoje videnje življenja. Filmski Adams se nato vpiše na medicinsko univerzo in zasnuje manjšo, brezplačno zdravniško kliniko, v kateri opravlja zdravniško prakso kar v opravi klovna. V njegovi kliniki zdravniki ne gledajo zviška medicinskih sester, osamljenost pa vidijo kot resen zdravstveni problem, ki vodi v depresijo in povzroča različne psihiatrične simptome.

In ta film je posnet po resnični življenjski zgodbi. Čeprav se film (ki je v nekaterih delih vendarle tudi fiktiven) konča le nekaj let zatem, ko Adams diplomira na medicinski univerzi, resnični Adams svojo misijo nadaljuje do današnjih dni.

75-letni ameriški zdravnik, komedijant, aktivist, klovn in pisec Hunter Doherty Adams, ki ga kličejo Patch, je brezplačno zdravniško kliniko Gesundheit Ištitut osnoval že leta 1971, vsako leto pa organizira skupino prostovoljcev, ki oblečeni v klovne odpotujejo v različne države sveta, da bi s humorjem zdravili sirote in bolne ljudi.

O svoji zanimivi filozofiji življenja in posledično nadvse posebni življenjski poti je med drugim opisal v nekaj TED nastopih. V enem od njih je odkrito spregovoril tudi o tem, kako je pri komaj 18 letih povsem resno razmišljal o samomoru. Tako depresiven je bil.

»To je bilo nadvse neumno od mene,« danes Patch pogosto pove svojemu mlajšemu jazu. »Človek se zaradi tega ne ubije. Človek se zgane in naredi revolucijo.«

In prav to je storil Adams, ki najraje vidi, da ga ljudje kličejo kar Patch.

Najprej je sprejel dejstvo, da se v resnici nima za kaj pritoževati.

»Dokler človek premore hrano v hladilniku in ima vsaj enega prijatelja, je jamranje odveč.« Nato se je ’vrgel v ocena hvaležnosti in v njem ostal do današnjih dni’.

Po osebnostni preobrazbi, ki je prišla, ko je Patch zaprisegel, da ’nikoli več ne bo doživel slabega dne’, je pričel spreminjati tudi vse okoli sebe.

Klinika, v kateri je eno od najpogosteje predpisanih zdravil prav smeh, je tako del njegove revolucije, čeravno za svojo veliko sanjsko bolnišnico, v kateri bodo imeli tako zdravniki kot hišniki isto plačo in ki bo obkrožena s skupnostjo vseh, ki v bolnišnici delajo, še vedno zbira denar v upanju, da bodo po nje zgledu takšne bolnišnice vzniknile po celem svetu.

Ta hip je Patch že lastnik zemljišča v Zahodni Virginiji, na katerem bo stala prav takšna bolnišnica, ta hip pa na tem zemljišču delujeta Gesundheit Institut in šola za ’dizajniranje družbe’ - t.j. organizacije, ki se trudi svet narediti bolj igriv in ljubeč.

Patch, ki je poleg vsega čisto pravi zdravnik, s svojo nekdanjo ženo Lindo pa sta vzgojila dva odrasla sinova, pri svojem delu prisega na naravo. Prav pomanjkanje kontakta z naravo po njegovem mnenju vodi v resne zdravstvene težave, prav tako je prepričan, da ljudem škodi življenje v atomizirani in individualizirani družbi, zato si prizadeva, da bi njegove bolnišnice hkrati postale tako povezane skupnosti, kot so bile skupnosti, v katerih smo nekoč živeli ljudje.

Resnični Patch je skratka veliko bolj revolucionaren kot tisti, ki ga je v filmu igral Robin Williams. Resnični Patch je aktivist in glasnik družbe enakosti. Pod smešnimi oblačili in rdečim klovnovskim nosom se tako skrivajo nadvse globoka, družbeno kritična in celo revolucionarna sporočila.

»Pravijo, da je najmočnejša karta v tarotu karta Norca,« ve povedati Patch. »Norec je edini človek, ki se lahko norčuje iz kralja, ne da bi se bal obglavljenja.«

Patchu in prostovoljcem, ki neprenehoma prihajajo, da bi mu navdahnjeni od njegove vizije pomagali, se lahko pridruži kdorkoli, ki v idejo verjame, Patch in njegova v klovne oblečena ekipa pa obiskuje šole, bolnišnice in celo vojna območja, da bi tja vnesla vsaj nekaj veselja.

5 najlepših in najbolj znanih citatov Patcha Adamsa

»Sem klovn, ki je v službi zdravnika. Želim si družbo premakniti s točke, kjer toliko ljudi potrebuje Xanax in Prosac, kar je nadvse depresivno, na točko, kjer se začne proslavljanje in kjer ljudje hodijo naokoli v nadvse barvitih oblačilih, torej tja, kjer se ljudje smehljajo.«

»Moje klovnovstvo je zgolj paravan za ljubezen. Če sem oblečen kot klovn, lahko že ob prvem kontaktu objamem kar 99 odstotkov ljudi. Klovn iz ljudi ponovno izbeza humanost. Le klovnu lahko uspe ljudi prepričati, da ne glede na travmo, ki so jo doživeli, še vedno lahko vzljubijo sebe.«

»Ko sem bil star 18 let, sem se odločil, da nikoli več ne bom doživel slabe dne. Takrat sem se potopil v neskočno morje hvaležnosti in zaenkrat se še nisem dvignil na površje.«

»Jaz sem tisti, ki ustvarja mene. Pri 18-tih sem se odločil, da se nikoli več ne bom pustil utesnjevati. Jaz (in ne družba) bom tisti, ki bom skladatelj, dizajner in arhitekt samega sebe. In danes lahko rečem, da je bilo izjemno zabavno.«

»Ni opravičila za to, da najbogatejša država na svetu ne poskrbi za svoje lastne ljudi. Nimam se za idealista. Trudim se le z veliko premišljenosti in skrbnosti zasnovati boljši in lepši zdravstveni sistem.«

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ