Raba antibiotikov v bolnišnicah v času covida-19 intenzivnejša

"Intenzivnejša raba antibiotikov v času pandemije nas lahko skrbi, ker se odpornost pokaže šele s časom. Lahko da bodo podatki za 2021 slabši," je povedala na današnjem spletnem pogovoru ob evropskem dnevu antibiotikov, ki sta ga pripravila STAklub in sekcija za protimikrobno zdravljenje pri Slovenskem zdravniškem društvu.

"Kar zadeva odpornost mikroorganizmov, je stanje v Sloveniji sicer trenutno sorazmerno dobro. Z vsemi ukrepi, ki jih izvajamo, držimo to odpornost pod kontrolo, razen pri posameznih bakterijah. Omenila bi predvsem streptokok pneumoniae, to je bakterija, ki povzroča najbolj pogosto pljučnice, kjer se povečuje odpornost proti penicilinu," je dodala Beovićeva.

Izpostavila je, da si sodobne medicine brez antibiotikov ni mogoče predstavljati, zato je treba pazljivo ravnati z njimi, da se ne izgubi njihova moč. "Povsem nemogoči bi bili intenzivne terapije bolnikov z rakom, zdravljenje na oddelkih za intenzivno terapijo in večji kirurški posegi, če ne bi imeli učinkovitih antibiotikov za zdravljenje pogostih zapletov," je dejala.

Težava je, da če je raba antibiotikov pretirana, bakterije razvijejo odpornost nanje. Na ravni EU umre letno okoli 33.000 ljudi zaradi okužbe z odpornimi bakterijami. "Če se ne bo nič spremenilo, bo še slabše. Gre za sto tisoče na evropski ravni v naslednjih 30 letih, v nerazvitem svetu, kjer je poraba še toliko bolj neurejena, pa lahko pride do milijonskih žrtev. Na koncu lahko tudi uspešno zdravljen bolnik z rakom umre zaradi bakterijske okužbe, tega se moramo zavedati," je poudarila Beovićeva.

"Kljub temu da pri otrocih večino okužb povzročajo viroze, se predvideva, da so antibiotiki predpisani neutemeljeno, nepravilno in prepogosto celo v 30 do 50 odstotkih. Tukaj so še rezerve, da se izboljšamo in zmanjšamo porabo," je dodala pediatrinja Tina Plankar Srovin iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Po njenih podatkih je bilo otrokom lani predpisanih manj antibiotikov, ker je bilo zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa tudi manj okužb. "Antibiotična uporaba je upadla za več kot polovico," je dejala, a ocenila, da bo poraba letos zaradi zgodnjega pojava okužb dihal ponovno zrasla.

Ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom, kot so zaščitne maske in vzdrževanje razdalje, so se namreč izkazali za učinkovite tudi v boju proti drugim okužbam, diagnostični postopki so bili v teh primerih temeljitejši. Tako bi po Ravnikarjevih besedah veljalo postopati tudi v prihodnje, a je večna težava pomanjkanje kadra. Osebno je zelo naklonjen tudi primerjavam predpisovanja antibiotikov med zdravniki, ki lahko posamezniku služijo kot pomoč pri odločanju.

Infektologinja Lea Papst je poudarila, da je vedno treba izbrati antibiotik, ki najbolj ustreza posamezni bakterijski okužbi. "Največ težav je s tem, da se začne s široko spektralnim antibiotikom, ki se ga potem ne oži. Velik problem je tudi to, da se antibiotično zdravljenje podaljšuje, ko bi z njim lahko že zaključili," je pojasnila.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord