Ta predmet vsak dan uporabljamo v kuhinji, a le redki vedo, kdaj ga je treba zavreči: mikrobiologinja opozarja na skrito nevarnost

Predmet, ki ga v kuhinji uporabljamo vsak dan, lahko ob nepravilni uporabi postane idealno okolje za razmnoževanje bakterij.

Kuhinjo lahko redno čistimo, skrbno pomivamo posodo in razkužujemo delovne površine, pa vendar spregledamo nekaj, kar imamo skoraj ves čas na dosegu roke. Gre za povsem običajen kuhinjski pripomoček, ki ga uporabljamo večkrat na dan, ne da bi pomislili, koliko mikroorganizmov se lahko skriva v njem. To je kuhinjska gobica za pomivanje posode.

Čeprav je namenjena odstranjevanju umazanije in ostankov hrane, lahko zaradi svoje strukture in stalne izpostavljenosti vlagi postane primerno okolje za razmnoževanje bakterij. Mikrobiologinja dr. Jill Roberts, profesorica na Univerzi Južne Floride, opozarja, da imajo kuhinjske gobice skoraj idealne pogoje za obstoj mikroorganizmov. Pogosto so vlažne, v njih ostajajo drobni delci hrane, čez dan pa prihajajo v stik s posodo, kuhinjskim koritom, delovnimi površinami in rokami.

Zakaj so kuhinjske gobice tako problematične?

Glavna težava je njihova sposobnost zadrževanja vode. Gobica vpija tekočino in se zaradi svoje porozne strukture razmeroma počasi suši. Če jo uporabljamo večkrat na dan, lahko ostane vlažna skoraj ves čas. V njenih drobnih odprtinah se poleg vode zadržujejo tudi ostanki hrane, ki mikroorganizmom zagotavljajo hranila. Raziskave so pokazale, da lahko uporabljene kuhinjske gobice vsebujejo izjemno veliko bakterij.

Študija, objavljena v znanstveni reviji Journal of Applied Microbiology, je pokazala, da so imele analizirane gobice več bakterij kot ščetke za pomivanje posode. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je salmonela na ščetkah, ki so se lahko posušile, odmirala hitreje kot na gobicah. Ob tem je pomembno poudariti, da večina bakterij, ki so jih odkrili na obeh pripomočkih, ni bila bolezensko nevarna.

Kako bakterije sploh pridejo na gobico?

Do onesnaženja pride zelo preprosto. Gobica pride v stik z ostanki hrane, umazano posodo ali površinami, na katerih so lahko prisotni mikroorganizmi. Posebno pozornost je treba nameniti pripravi surovega mesa, predvsem perutnine. Surovo meso, jajca in nekatera druga živila lahko vsebujejo povzročitelje okužb, kot so salmonela, določeni sevi bakterije Escherichia coli, listerija in druge škodljive bakterije.

Če z gobico obrišemo površino, na kateri smo pripravljali surovega piščanca, nato pa z isto gobico pomijemo krožnike ali kozarce, lahko mikroorganizme prenesemo na čisto posodo. Temu pravimo navzkrižna kontaminacija in predstavlja eno pomembnejših tveganj pri pripravi hrane. Zato strokovnjaki priporočajo, da za čiščenje površin, ki so bile v stiku s surovim mesom, uporabljamo ločene pripomočke, po možnosti papirnate brisače za enkratno uporabo.

Kdaj je čas, da gobico zavržemo?

Mnogi kuhinjsko gobico zamenjajo šele takrat, ko začne neprijetno smrdeti, izgubi obliko ali se začne trgati. Toda mikrobiologinja opozarja, da njen videz ni zanesljiv pokazatelj čistoče. Gobica je lahko na pogled povsem običajna, brez neprijetnega vonja in vidnih poškodb, pa kljub temu vsebuje veliko mikroorganizmov. Dr. Jill Roberts zato svetuje redno menjavanje gobic, okvirno vsaj vsakih nekaj tednov.

Natančna pogostost menjave je odvisna od tega, kako pogosto gobico uporabljamo, iz kakšnega materiala je izdelana in kako jo vzdržujemo. Če je stalno mokra, ima neprijeten vonj ali je vidno obrabljena, jo je treba zamenjati prej. Pri intenzivni vsakodnevni uporabi je lahko smiselna tudi tedenska menjava, zlasti če gobice ni mogoče učinkovito očistiti in posušiti.

Ali je ščetka za pomivanje posode boljša izbira?

Raziskava iz leta 2022 je pokazala, da so bile ščetke za pomivanje posode v povprečju manj obremenjene z bakterijami kot gobice. Razlog je predvsem v tem, da ščetke običajno zadržujejo manj vode in se hitreje posušijo. Suho okolje je za številne bakterije manj ugodno kot stalno vlažna površina. To pa še ne pomeni, da so ščetke popolnoma varne oziroma da jih ni treba čistiti. Tudi na njih se lahko nabirajo ostanki hrane, zato jih je treba po uporabi dobro sprati, odstraniti morebitno umazanijo in pustiti, da se posušijo. Dobra alternativa so tudi pralne kuhinjske krpe, ki jih lahko redno operemo v pralnem stroju pri temperaturi, primerni za material in učinkovito odstranjevanje umazanije.

Kako pravilno skrbeti za kuhinjsko gobico?

Če gobico še vedno najraje uporabljate, je ni treba popolnoma opustiti. Pomembno pa je, da upoštevate nekaj osnovnih higienskih pravil. Po vsakem pomivanju jo temeljito sperite, iztisnite odvečno vodo in odložite na mesto, kjer se lahko čim hitreje posuši. Ne puščajte je na dnu mokrega kuhinjskega korita ali v posodici, v kateri se nabira voda. Priporočljivo je tudi, da za različna opravila uporabljate ločene pripomočke. Gobica, s katero pomivate krožnike in kozarce, naj ne bo ista kot tista, s katero brišete močno umazane kuhinjske površine. Če gobica pride v stik s sokovi surovega mesa, jo je najvarneje zavreči.

Preberite še:

Čistoča kuhinje se začne pri majhnih navadah

Kuhinjska gobica je na prvi pogled nepomemben pripomoček, vendar ima lahko precejšen vpliv na higieno prostora, v katerem pripravljamo hrano. Redno čiščenje kuhinje namreč ni dovolj, če pri tem uporabljamo pripomočke, v katerih se kopičijo bakterije.

Zato je pomembno, da gobice ne uporabljamo predolgo, jo po vsaki uporabi dobro speremo in posušimo ter jo pravočasno zamenjamo. Včasih je prav zamenjava najpreprostejšega kuhinjskega pripomočka eden od pomembnih korakov do varnejše priprave hrane.