4. 5. 2018, 10:01 | Vir: Liza

Tanja Marentič Pirš: Življenje z nemškim bokserjem - prijateljem, ki je vedno na voljo za igro

Primož Predalič

Tanja Marentič Pirš je lastnica simpatične psičke Donne.

V intervjuju nam je Tanja zaupala zanimive prigode iz življenja z nemškim bokserjem, spregovorila je tudi, zakaj ji je ta pasma tako pri srcu, kako se je soočala z vzgojo psa, kako se s psom razumeta njena otroka, nanizala pa je tudi nekaj koristnih informacij za tiste, ki se za lastništvo nemškega bokserja šele odločate.

Kaj vam osebno pomeni bližina hišnega ljubljenčka in kakšne so pozitivne lastnosti bivanja s psom?

Tanja Marentič Pirš: Še preden sta prišla otroka, me je pes predvsem naučil, kako je biti odgovoren do še enega živega bitja, ki te potrebuje. Ker pes potrebuje sprehod, ukvarjanje z njim, ne glede na to, ali je zunaj sonce ali mraz, dež ali sneg, ali si utrujen ali ne, ali je 35 stopinj ali minus 20 ... In to me je naučilo odgovornosti, ki mi je zelo pomagala, ko sta prišla otroka. Tudi otroka se z njo učita spoštljivega odnosa do živali, odgovornosti, skrbi za druge. Poleg tega imata pa še pasjega prijatelja, ki je vedno na voljo za igro.

Kaj pa tisti malo manj lepi trenutki, ko pes ne uboga, ko kakšno ušpiči – kako se soočate s tem, kdo ga okrega, koga v družini bolj uboga?

Tanja Marentič Pirš: Ker sem jaz za njo 'glavna v hiši', najbolj uboga mene. Sicer nima težav z ubogljivostjo in uboga tudi druge člane družine, le malo bolj pogosto se dela, da ne sliši (smeh). Moram reči, da smo največ težav imeli do leta in pol starosti, ko je odraščala. Takrat smo imeli veliko pogrizenih stvari, prevrnjenih cvetličnih loncev, tudi s tempero barvami se je že pobarvala v mavrico, uničila marsikateri časopis, moja očala za vid, pojedla okrasni trak dolžne enega metra in počela podobne vragolije. Ampak to so zdaj le še smešni spomini, čeprav nam takrat ni bilo smešno. Takšne stvari smo reševali z bivanjem v boksu, dokler 'puberteta' ni minila. Potem je boks zamenjalo njeno ležišče in nimamo več težav, je brez težav sama in se hitro iz energičnega psa spremeni v pravo 'kavč lenobo'.

Ste psičko šolali v pasji šoli ali ste jo lepega vedenja učili sami doma?

Tanja Marentič Pirš: Dve leti sva obiskovali pasjo šolo. Tukaj bi predvsem izpostavila nujnost izbire dobre pasje šole, saj sva z Donno, ko je bila mladička, najprej obiskovali eno pasjo šolo, kjer sva žal le izgubili najbolj dragoceni čas in sva bili pri njenih osmih mesecih prisiljeni začeti znova v drugi pasji šoli, ŠKD Bajka, ki sva jo tudi obiskovali naslednje leto in pol ter se imeli izredno lepo. Kar nekaj dela je bilo potrebnega doma, na sprehodih, ker so bokserji zelo energični, igrivi in razposajeni, sploh kot mladički. Ampak šolanje se je obrestovalo, saj imamo zdaj doma mirnega, ubogljivega, nekonfliktnega psa, ki je del naše družine in gre povsod z nami. Bokserji so inteligentni psi, vendar radi razmišljajo tudi s svojo glavo, zato sta pri šolanju potrebni potrpežljivost in vztrajnost. Ker so delovna pasma, imajo radi zaposlitev in so uspešni tako v klasičnih disciplinah – poslušnost, sledenje in obramba – kot tudi v agilityju in kot reševalni psi. So pa seveda tudi odlični v poležavanju po cele dneve, sploh če jim prepustimo kavč. (smeh)

Kakšno je življenje z bokserjem – je nega zahtevna, koliko pozornosti potrebuje?

Tanja Marentič Pirš: Nega bokserja ni zahtevna. Nekajkrat na leto jo peljem v pasji salon, na ščetkanje in nego, doma je ne krtačim. Dobi le dozo prhanja, ko se z veseljem zapodi v blatne luže. (smeh) So pa 'problem' ščetinaste dlake, ki se zapičijo popolnoma povsod. Vprašajte lastnike bokserjev, kako 'slabo' jim je, ko morajo dlake sesati iz sedežev v avtu, iz kavča, oblek … Ampak to je minimalen minus poleg vseh plusov življenja z bokserjem. Vzdrževanje redne higiene (nohti, uhlji, zobje) pa je potrebno tako kot pri vseh pasmah.

Kako pa pasji karakter prispeva k lepšemu življenju vaše družine?

Tanja Marentič Pirš: Življenje z bokserjem je vedno zanimivo, z njimi resnično nikoli ni dolgčas, ker vedno kaj ušpičijo. Njihova radoživost, igrivost in nagajivost nas vsakodnevno nasmejijo.

Kakšne so po vašem mnenju prednosti pasme bokser?

Tanja Marentič Pirš: Bokser je eden redkih psov, ki ima dejansko smisel za humor. Njihov obraz je zelo izrazen in vedno jasno pokažejo svoja čustva in razpoloženje. Njihovo največje orožje so njihove tople okrogle oči, ki tako pogledajo, da nas z lahkoto ovijejo 'okoli šape'. Imajo prav poseben dobrodušen in vesel karakter, so polni eksplozivne energije in večni otroci. Mislim, da je predvsem to poglaviten razlog za njihovo vse večjo priljubljenost kot domači ljubljenčki.

Kakšnim ljudem pa bi priporočili psa te pasme?

Tanja Marentič Pirš: Bokser je resnično en velik 'klovn', in ko sem spoznala vse njegove pozitivne lastnosti, si življenja z drugo pasmo enostavno ne predstavljam več. So izrazito navezani na svojo družino in si najbolj želijo le naše pozornosti, bližine in ljubezni, enako pa vračajo nazaj v neomejenih količinah.

Pri izbiri bokserja pa bodoče lastnike pozivam k skrbni izbiri vzreditelja, ki ve, kakšen mora biti bokser, predvsem v vsem pomenu rodovnika. Bokser je žal pasma, ki jo pesti kar nekaj zdravstvenih težav, ki se jim v dobri meri lahko izognemo z odgovornimi vzreditelji, ki jih je v Sloveniji in sosednjih državah kar nekaj. Naj ne bo izbira bokserja 'čez noč', jaz sem prebirala vso možno literaturo štiri leta, preden sem se odločila za nakup rodovniškega bokserja!

Pes in otroci – kakšna je vaša izkušnja?

Tanja Marentič Pirš: Pri nas je ta kombinacija nekaj najlepšega. Skupaj počnejo veliko stvari, predvsem pa se imajo neizmerno radi. Bokserji ob pravilni zgodnji socializaciji obožujejo otroke, vendar je treba predvsem otroke naučiti spoštljivega vedenja do psa, za kar smo odgovorni odrasli. Jaz otrokoma ne pustim, da jo motita ob hranjenju in počitku. Predvsem pa je treba vseeno vedno imeti 'oči na pecljih' tako pri otrocih kot pri psu, ker nehote lahko pride do neljubih dogodkov. Ker je bokser izrazito vesele narave, vendar kar malo štorast, je sploh pri manjših otrocih potrebna pazljivost, da ne bi zaradi svoje razigranosti otroka nenamerno poškodovali.

Imate za zaključek morda še kakšno sporočilo za naše bralce, ljubitelje malih živali – psov?

Tanja Marentič Pirš: Ko spoznaš nemškega bokserja v vsej svoji veličini, ti postane jasno, zakaj vsi lastniki nemških bokserjev pravijo: "Enkrat bokser, vedno bokser!“

Besedilo: Metka Pravst // Foto: Igor Zaplatil

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord