Številni preprodajalci mamil delujejo kot relativno normalni ljudje, a ukvarjajo se z dejavnostjo, ki spada med kriminalna dejanja.
Na nekaj vprašanj glede posla z mamili je odgovoril preprodajalec, ki se s prodajo ukvarja zadnjih šest let.
1. Kako ste postali preprodajalec mamil? Ste se za to odločili zavestno ali je šlo nekako postopoma, dokler se nekega dne niste zbudili in pomislili "Ali sem preprodajalec mamil?"
Nekako je bilo preplet obojega. Svojega dobavitelja sem mogoče videl prevečkrat in po preteku določenega časa je rekel: "Zakaj v celoti ne prevzameš odgovornosti?", saj sva se videla tudi do štirikrat na dan zaradi mojih prijateljev, ki so prestopniki.
2. Katere so najslabše stvari, ki jih počnejo kupci? In kako ravnate z ljudmi, ki kažejo jasne znake odvisnosti? Ali kdaj kupcu ne prodate robe?
Sovražim situacijo, ko ljudje pridejo po drogo, povzročijo prepir, ko pa se malo ohladijo, pa v moji kopalnici naredijo ogromno sranja. Enega fanta sem vrgel ven, ker je nenehno prihajal in spuščal pline.
Ljudje pa me pokličejo tudi, ko so že pod vplivom ali pridejo k meni sredi noči. Hitro prepoznaš, kdo je že zelo zdrogiran in takrat stvari postanejo bolj rizične. In če ocenim, da je situacija rizična, kupcu rečem: "V tvoje dobro od mene ne boš dobili droge. Tako je najboljše zate in zame."
Oseba, ki me je spravila v posel z drogami, je tudi oseba, ki me je naučila, kako presoditi situacijo, največkrat pa rizični osebi ne prodam droge zaradi lastnega moralnega kodeksa.
3. Ste bili kdaj pri svojem delu v situaciji, ko ste se bali za svoje življenje? Kaj se je zgodilo?
Nekajkrat. Če se ljudje ne držijo svojega dela dogovora, jaz izpadem slabo. In ne vem, kako bo posameznik sprejel, ko od njega zahtevam, da dogovor spoštuje. Nekateri moški na višji poziciji so malo hudomušni, zlasti ko gre za večje količine in zneske v dolarjih. Na srečo nisem doživel česa zelo norega. Nisem še bil oropan.
4. S čim pripravite svojo robo?
Pravzaprav z ničimer. Dobim jo že pripravljeno na najboljši način. Poznam pa ljudi, ki jo pripravijo na čudne načine.
5. Kaj poleg stvari, ki se nanašajo na nezakonitost, še najbolj sovražite pri delu?
Ure so nore. Nikoli nimaš prostega časa. Odvisno je tudi od velikosti podjetja, naše se je z leti nekoliko spremenilo in zraslo. Zaradi tega si svoje ure lahko malo porazporedim, vendar še vedno ni konca. Od trenutka, ko se zbudim, je čas za delo. Nekatere dni delam do devetih zvečer, nekatere do enih zjutrej, so pa tudi dnevi, ko ne spim nič.
6. Koliko denarja zaslužite?
Na mesec zaslužim približno 10.000 dolarjev, okvirno 120 000 na leto.
7. Ste kdaj prodali drogo komu omembe vrednemu?
Ja. Seveda jih ne bom poimenoval, toda bili so dnevi, ko je štiri do pet milijonarjev sedelo okoli moje hiše in so klepetali ter si izmenjevali informacije in ideje.
8. Ali se kupci z vami pogajajo?
To se običajno ne zgodi, dokler ne dolgujejo denarja in temu se želim izogniti. Takoj ko odprete ta vrata, vam bo nekdo takoj dolžan. Če bi mi vsi, ki so mi dolžni, takoj vrnil denar, bi verjetno imel v roki 11.000 dolarjev. In to je samo kar se spomnim.
Včasih popustim pri pogajanjih, saj v zameno dobim televizijo, fotoaparat itd. Dobil sem tudi nekaj ponudb za seks, vendar jih nikoli ne sprejmem. To je kot: "Hej, dala ti bom herpes v zameno za vrečko." Ne hvala.
Droge so drugače fantastična oblika valute. Uporabil sem jih za pomoč ljudem pri njihovi karieri in še za nekatere stvari. Povsod pa dobim brezplačne pijače, včasih pa tudi obroke.
9. Ali zaradi nezakonitosti svojega dela večkrat občutite tesnobo?
Občutim veliko tesnobe. Mislim, da sem od tega izgubil vse lase. Jemljem droge in zmerno pijem, da se lahko spopadem s tem, večinoma pa samo poskušam ostati aktiven ter ne misliti preveč na to. Na srečo vem zakaj to počnem in sem zaradi tega osredotočen. Tega sranja ne delam, da bi bil kul.
10. Kaj bi raje počeli namesto prodaje drog?
Želim si prizadevati za nov način življenja v mestu. Rad bi ustanovil svojo malo ulico s pridihom umetnosti, kjer bi se ljudje počutili varno. Toda za to potrebujem kar nekaj denarja.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
