Ksenija Benedetti: Nekaterim ne pomaga niti tona knjig o lepem obnašanju

Kako ste iz umetniških vod preskočili v protokol in stroga pravila obnašanja, ki ga ta zahteva?

Ksenija Benedetti: Moje življenje je bilo polno 'slučajev' in tudi moj prihod na mesto šefinje Protokola Republike Slovenije pred 15 leti je bil en velik slučaj, čeprav meni dokaj ljub pisatelj pravi, da slučajev v resnici ni in da nam je vse nekako namenjeno. Tudi v svoji službi se srečujem z neke vrste umetnostjo. Umetnostjo komunikacije. Pravila pa se z leti rahljajo in danes niso več tako zelo stroga.

Kaj vas pri delu spravi v dobro voljo, navdihuje in kaj povzroča cmok v grlu?

Ksenija Benedetti: V dobro voljo me spravi dobro opravljeno delo, zadovoljni sodelavci in kakšen iskren hvala. Cmoke v grlu pa najraje čim prej odpravim.

Želite s knjigo Protokol, simfonija forme ter z delavnicami dvigniti raven kulture obnašanja v Sloveniji?

Ksenija Benedetti: Nobena knjiga ali delavnica tega ne more storiti. Moja knjiga je zastavljena kot poljuden priročnik za vse, ki si želijo spoznati protokolarna pravila in ki jih potrebujejo pri svojem delu ali na splošno v življenju. Hecno, na mojih predavanjih pogosto povejo: "Vas bi moral pozorno poslušati moj šef (šefinja)."

Kakšna je ta raven kulture po vaših opažanjih?

Ksenija Benedetti: Na splošno se na to vprašanje ne da odgovoriti z 'dobra' ali 'slaba'. Nekateri ljudje nosijo v sebi odličnost že sami po sebi, nekateri drugi pa pravil zaradi svojega značaja (vzvišenost, aroganca, agresivnost, zahrbtnost ...) nikoli ne bodo usvojili in jim ne pomaga niti ena tona knjig o lepem obnašanju.

Vsakemu od nas se lahko zgodi, da se znajde v družbi, kjer ni odveč poznavanje veščin protokolarnega obnašanja.

Ksenija Benedetti: Res je. In protokolarna pravila so tu zato, da nam pri komunikaciji pomagajo in ne da nas omejujejo, kot bi kdo napačno sklepal. S poznavanjem pravil zagotovo postanemo bolj samozavestni.

Kaj vse spada k lepemu obnašanju?

Ksenija Benedetti: Gre predvsem za besedno in nebesedno komuniciranje, tako pisno kot govorno. Prvi vtis, pravilno rokovanje, točnost, primerno oblačenje, naslavljanje, seznanjanje, vikanje ali tikanje, vedenje za mizo, obdarovanje in še veliko drugih reči.

Kaj pa nebesedna komunikacija? Lahko poveste nekaj o tem.

Ksenija Benedetti: Nebesedna komunikacija je lahko izjemno močna. Poudari lahko besedno komunikacijo ali pa izda njeno neresničnost. Ljudje oddajamo veliko nebesednih znakov, tudi ne da bi se tega zavedali. Že med seznanjanjem puščamo prve nebesedne vtise, mlahav stisk roke lahko pomeni, da je rokovalec zaprt vase, negotov ali brez energije, premočan stisk pa grobost. Nebesedne znake pa si lahko razlagamo tudi napačno, zato si jih ne smemo razlagati preveč togo in šolsko kot preprost slovar, temveč raje kot pomoč pri opažanjih.

In kaj ima oblačenje s pravili obnašanja?

Ksenija Benedetti: Obleka prav gotovo NE naredi človeka. Vsekakor pa naredi določen vtis, pa če si to priznamo ali ne. Sama raje govorim o primernem in ne o pravilnem oblačenju. Odvisno za kakšen dogodek gre in kje je.

Ni vseeno, ali greste na primer na prvi razgovor za službo nemarno oblečeni, saj vas to lahko stane službe. Ni pa tudi preveč smiselno, da gremo na rokovski koncert v obleki s kravato ali v poslovnem kostimu.

Gre pri pravilih lepega obnašanja tudi za samodisciplino?

Ksenija Benedetti: Na to še nikoli nisem pomislila, a verjetno tudi to drži. A za nekatere je to veliko lažje kot za druge, ki potrebujejo veliko več vložene energije in posledično samodiscipline.

Kaj je pomembno pri prvem vtisu?

Ksenija Benedetti: Prvi vtis je sestavljen iz tega, kako smo videti, kako nastopamo in kako govorimo. Ob prvem pogledu na človeka zaporedoma zaznamo postavo, držo, mimiko in kretnje ter ton, melodijo, ritem in glasnost govora. Kadar želimo ustvariti pozitiven prvi vtis, moramo biti pozorni na vse to. Kadar pa si mi ustvarjamo prvi vtis o nekom, bodimo pozorni, saj je ta lahko zavajajoč. Nekdo lahko obvlada veščine nastopanja in naredi odličen prvi vtis, v resnici pa kot osebnost ni veliko vreden. In obratno: nekdo ima morda slab dan, se slabo počuti, ni dovolj pozoren, pa je v resnici zelo dragocen in sijajen človek.

Kaj najprej opazite pri prvem stiku s človekom?

Ksenija Benedetti: Osebno oči in pogled ter zven glasu.

Kaj vas po navadi zmoti glede obnašanja pri ljudeh?

Ksenija Benedetti: Prej omenjene negativne karakterne lastnosti: vzvišenost, aroganca, zahrbtnost, izkrivljanje in prikrivanje resnice me zelo motijo. Pa tudi to, da spreminjajo svoje obnašanje do drugih: do višjih po funkciji se nekateri obnašajo preračunljivo priliznjeno, do nižjih pa arogantno, nesramno in nespoštljivo.

Nam poveste nekaj osnovnih, vsakodnevnih pravil obnašanja, ki bi jih lahko usvojili za lepši in lažji vsakdan?

Ksenija Benedetti: Tukaj je za to premalo prostora, bo treba vseeno priti na kakšno izmed mojih delavnic. V sebi je treba nositi spoštovanje do vseh, tudi do tistih, ki jih morda ne maramo in se z njimi ne strinjamo.

Kje nas po navadi zmanjka v besedni komunikaciji?

Ksenija Benedetti: Tiste male, a prijazne besede, kot so: hvala, prosim, oprostite, nam gredo večkrat težko z jezika. Kadar so izrečene iskreno, lahko veliko pomenijo.

Česa ne bi smeli pozabiti pri pisni komunikaciji?

Ksenija Benedetti: Kakovostna in učinkovita pisna sporočila se opirajo na štiri načela: kako razmišljanje primerno izraziti z besedami, kako naj bomo razumljivi in jasni, kako uskladimo pravilnost vsebine in videza in kako zadeti ton sporočanja. Ne oddajte pisanja, dokler ste jezni ali užaljeni, ne podpišite se pod pisanje, dokler teksta natančno ne pregledate, ne uporabljajte grobih in žaljivih izrazov, ne uporabljajte strokovnega jezika, če ga prejemnik ne bo razumel. Pazite na pravilno slovnico.

Obstaja čarobna gesta, s katero popravimo slab vtis, ki smo ga naredili?

Ksenija Benedetti: Ne poznam nobenega takšnega čira-čara. Dejstvo je, da vtis lahko zelo hitro pokvarimo, tudi samo z neprimerno besedo ali gesto lahko prizadenete človeka, popravimo pa ga veliko težje in nato za ponovno zaupanje potrebujemo veliko dlje časa.

Včasih gre pri lepem obnašanju zgolj za formo, ki zna biti tudi moteča. Kako se izognemo izumetničeni vljudnosti?

Ksenija Benedetti: Taka izumetničena vljudnost je res moteča in ima name obratni učinek! Vedno poudarjam, da je primerno biti ljubezniv, ne pa priliznjen. To sta dva zelo različna pojma. Bodite naravni, prisrčni, spoštljivi, ne pa priliznjeni. Dobro se je tudi znati pošaliti na svoj račun. To je eden izmed znakov inteligence.

Lahko pri pravilih lepega obnašanja uporabimo rek: Manj je več?

Ksenija Benedetti: Pri nekaterih pravilih je ta rek celo zelo zaželen. Recimo pri primernem oblačenju, pri izboru daril, deloma tudi pri izbiri jedilnikov in pri številnih drugih.

Vaša zaključna misel na temo pravil lepega obnašanja in obnašanja nasploh.

Ksenija Benedetti: Neki sicer že zdrsani rek nam je lahko v pomoč in premislek: "Ne stori drugim tistega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi." Pa še nekaj: včasih je celo dobro, da se pravila kršijo; pred veliko leti je recimo obstajala ženska, ki je kršila pravilo s tem, da si je prva javno oblekla hlače namesto krila.

Napisala Suzana Golubov, fotografije: Helena Kermelj, osebni arhiv, Tina Kosec in Dejan Nikolič

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk