1. 5. 2016, 09:33 | Vir: Liza

Ignacij Kordan: Njegove plesne čevlje nosijo tudi svetovni prvaki

Helena Kermelj

Medtem ko se s hitrim načinom življenja odmikamo od tega, da bi cenili dobra ročna dela, saj so tovarniški izdelki cenejši in tudi hitreje narejeni, si je Ignacij Kordan izbral obrtniški poklic čevljarja, ki spada med stare obrti, in je bolj ali manj na poti izumiranja.

Možnost za ustvarjanje si je omogočil v čevljarstvu Peta, kjer izdeluje plesne in poročne čevlje, obenem pa vztraja tudi pri popravilu čevljev.

Kakšen poklic je poklic čevljarja?

Ignacij: Je rokodelsko delo, ki je po eni strani težko, po drugi pa zahteva veliko spretnosti, hkrati pa mi je v veselje.

Kaj vas je pritegnilo k temu poklicu?

Ignacij: Začel sem s popravili. Res je, da sem imel očeta, ki je bil čevljar. Včasih sem šel k njemu v delavnico, mu vedno kaj pomagal in packal. Kaže, da mi je to nekako zlezlo pod kožo. Želel sem biti tudi kaj drugega, saj mi je bil tudi les blizu, čeprav sem se potem našel v usnju. Sem pa potreboval kar nekaj časa, da sem dobil pravi občutek za usnje, recimo, kako se razteguje. Gre za te drobne stvari, ki ti jih ne more dati nobena šola, le z leti praksa. Oče mi je že predal ogromno znanja, svojih izkušenj, ampak vedno se je treba še učiti. Kmalu za tem, ko sem začel popravljati čevlje, sem začel tudi izdelovati plesne čevlje.

Kako to?

Ignacij: Začelo se je spontano. Za časa Jugoslavije plesalci tukaj niso dobili plesnih čevljev, iz Anglije so jih recimo čakali po tri, štiri mesece. Pozneje jih je v Stari Ljubljani izdeloval in prodajal Piškurić, ampak je umrl, potem pa še njegov sin.

Ste edini v Sloveniji, ki izdeluje plesne čevlje?

Ignacij: Ostal sem sam. V tej regiji, tudi na Madžarskem in v Avstriji, nihče ne dela plesnih čevljev tako, kot jih mi. Mi jih delamo izrecno po meri.

Sicer jih plesalci naročajo v Angliji?

Ignacij: Tako je, zdaj so tudi pri nas že trgovine, ki prodajajo plesne čevlje.

Je prednost, če so plesni čevlji narejeni po meri?

Ignacij: Za vsakogar se potrudimo, da mu čevelj naredimo povsem po meri, kot to recimo počnemo za plesalko Nadiyo Bychkovo. Sčasoma smo imeli že tako natančne mere njenih stopal, da smo ji čevlje prinesli naravnost na tekmo in jih je le obula ter zaplesala.

V čem se razlikujejo plesni čevlji od navadnih?

Ignacij: Plesni čevlji morajo biti bolj fleksibilni in obenem močni, saj so to 'delovni' čevlji. Na določenih mestih so 'šibkejši', na določenih pa močnejši, hkrati morajo biti narejeni bolj natančno, uležano po nogi. Plesalke znajo imeti večje težave, če čevlji niso res primerni za njihova stopala, ker imajo njihovi čevlji pete in trakove. Stopalo pa je težko natančno izmeriti, ker se čez dan stalno spreminja.

Kako ste prišli do pravega pristopa k izdelovanju plesnih čevljev?

Ignacij: S prakso, ogromno smo sodelovali s tekmovalci, za kar sem jim zelo hvaležen, saj nam je bila njihova povratna informacija zelo dragocena. Sodelovali smo recimo s Katarino Venturini in Andrejem Škufco, sicer ne stalno, ker sta imela sponzorje, ampak ko oni niso mogli narediti čevljev, smo vskočili mi. Stvar pa je v tem, da ima vsak malo drugačno stopalo. Če ima plesalka daljši drugi prst od prvega, je smiselno, da je čevelj narejen natančno po obrisu stopala, da prsti segajo do roba čevljev, ne da visijo čez rob ali niso preveliki, ko upogne stopalo. Čevelj mora biti lep in gibljiv.

Vi plešete?

Ignacij: Tudi, seveda le rekreativno. Že prej sem plesal, ampak potem sem šel še v plesno šolo, da sem spoznal tudi kakšne podrobnosti, ki vplivajo na funkcionalnost in obliko čevlja. Zdaj lahko strankam lažje svetujem. Naš glavni cilj ni, da se čevlji čim prej uničijo in stranka čim prej pride nazaj. Ne, cilj nam je, da jih bo nosila in da bo zadovoljna.

Za katere plese pravzaprav delate čevlje?

Ignacij: Delam jih za latinskoameriške plese, standardne, salso, sving, argentinski tango, džez in rokenrol. Glede na ples se razlikujejo tudi zahteve pri izdelavi čevljev. Pri latinskoameriških plesih so pete recimo visoke, za standardne pa ne, saj je peta visoka do šest in pol centimetrov, največ sedem, medtem ko so za tango pete lahko visoke do deset centimetrov. Tango je izredno romantičen ples, individualen in pri njem ni hitrosti, kot je pri salsi in drugih latinskoameriških plesih, pri katerih je tudi veliko gibanja. Za nogo ni najbolje, če je peta pretirano visoka. Noga je že lepo videti, ni pa najbolje za noge.

Se ročna izdelava plesnih čevljev ceni?

Ignacij: Ljudje, ki potrebujejo plesne čevlje, natančno vedo, kaj pomeni dober čevelj. Želijo imeti čevlje po meri. Nekateri plesnih čevljev niti ne dobijo, če imajo recimo široko nogo ali pa si še želijo malo drugačno peto.

Se strinjate s Prešernovim verzom v sonetu Apel in čevljar: Le čevlje sodi naj Kopitar?

Ignacij: Prešeren je s tem verzom zelo dobro povedal, da se naj vsak briga za svoje. Zato tudi vztrajamo z izdelavo plesnih in poročnih čevljev, trudimo se, le sestava se malo spreminja. Težava so konkurenca, tujina in nakup prek spleta, kjer dobiš plesne čevlje že za 30 evrov.

Človek se tudi vpraša, ali je smiselno odnesti na popravilo čevlje, za katere je plačal 20 evrov?

Ignacija: Načeloma se splača, predvsem je pomembno, kakšni so čevlji. Če so čevlji kvalitetni, čeprav jih dobite zastonj ali za ugodno ceno, je še vedno smiselno, da se popravljajo. Nekdo pride in reče: "Saj sem dal le 20 evrov za njih na razprodaji." Hvala bogu, da jih je dobil tako ugodno in povrhu še dobre čevlje, naj bo vesel.

Če so čevlji v redu, ne gledaš na ceno. Res pa je, da se čevlji izdelujejo na količine in bo popravil čedalje manj. Dejansko se več ne bo splačalo popravljati čevljev, ker so materiali bistveno slabši in se prej uničijo, obenem pa pridejo tako poceni, da se jih, če gledamo dolgoročno, ne bo splačalo popravljati. Tako kot vsako stvar, recimo pralne stroje, računalnike, mobilne telefone ... Proizvodnja je usmerjena v potrošnjo, čeprav tisti, ki jih začnejo boleti noge ali stopala, začnejo razmišljati in kupovati kvalitetnejše čevlje za normalno ceno.

Na kaj morajo biti ljudje pozorni, ko kupujejo čevlje?

Ignacij: Najprej bi jim predlagal, da si izberejo čevlje, ki so jim vizualno všeč, pogledajo pa naj tudi kakovost. Sem zagovornik tega, da so čevlji usnjeni, čeprav je zdaj že zelo veliko različnih materialov, ki pa niso ravno že zamenjava za usnje. Usnje ima le to dobro lastnost, da vpija vlago in da se prilagaja. Koža je koža in smisel usnjenih čevljev je, da vpijejo vlago. Zato tudi pravijo, da se z usnjenimi čevlji ne hodi po dežju.

Kako pa je z vzdrževanjem usnjenih čevljev?

Ignacij: Če jih mažemo s primerno kremo, smo že veliko naredili. Lahko jih enkrat na leto namažemo s tjulnjevo mastjo, sicer pa je za vsakodnevno uporabo čevljev primerna klasično krema za čevlje. Čevlje namažemo pri sobni temperaturi na tenko. Bistvo je, da se maščoba vpije v kožo, medtem ko mazanje čevljev s sredstvi za sijaj usnja ne nahrani. Ker pa je tak čas, ko smo vsi hiperaktivni, vse hočemo doseči na hitro, malo zanemarjamo primerno nego čevljev. Sicer pa gre globalno vse v to smer, da čevljev niti ne bi nosili na popravilo, temveč kupovali kar nove.

Kakšen odnos imamo do vašega poklica?

Ignacij: Še vedno na nas gledajo kot na 'šuštarje'. Nisi ravno zaničevan, si pa bolj kot ne druga klasa.

Imate s tem kakšne težave?

Ignacij: Če ne bi tega opravljal z veseljem, potem ne bi imel tu kaj iskati, temu moraš biti posvečen 24 ur na dan. S tem moraš živeti. Recimo doma rišem plesne čevlje, saj pravzaprav modele za plesne čevlje rišem sam. Oziram se tudi na že obstoječe, poskušam pa narediti takšne, ki niso povsem kopija obstoječih čevljev, da je model le naš. Lahko se pohvalim, da naše čevlje nosijo državni prvaki v plesu, oziroma svetovni. Pri nas čevlje nabavljata Miha Vodičar in Nadiya Bychkova, ki sta bila dvakrat svetovna prvaka v kombinaciji desetih plesov.

Kaj vam to pomeni?

Ignacij: To mi da vedeti, da smo le dosegli nekakšen renome. S tem, da naše čevlje nosijo svetovni prvaki, kot so Miha Vodičar, Nadja Bičkova, Tjaša Vulič in Luca Bussoletti ter Miša Cigoj in Nastja Novozilova, pomeni, da so dobri. Torej smo tukaj naredili maksimum, največ, kar je mogoče.

Mar včasih odnos do čevljarjev ni bil bolj spoštljiv?

Ignacij: Prej je bil, ker so ljudje dejansko imeli tudi manj čevljev. Zdaj ni vrednot in s tem ni noben nič vreden. Ljudje si mislijo: "Imam denar in kupil si bom škornje, ne ravno tiste za 200 evrov, pač pa tiste cenejše." S tem razvrednotiš samega sebe, saj si lažeš, ko se prepričuješ, da imaš dober škorenj, v resnici pa to ni res.

Kaj vam je cilj pri izdelavi plesnih čevljev?

Ignacij: Zaupanje mojih strank in da imam priporočila.

In ljudje k vam prihajajo po plesne čevlje.

Ignacij: Na srečo, glede na današnje čase, ljudje prihajajo, saj je ples danes več ali manj luksuz. Ampak nekateri se odločijo in si plesne čevlje dajo delati, ker vedo, da bodo potem imeli mir za nekaj časa.

Se čevlji, narejeni pri vas, od tistih, ki se jih naroči prek spleta, razlikujejo po tem, da dolgo zdržijo?

Ignacij: To je bistvena razlika. Saj čevlji, ki so narejeni za malo denarja, ne morejo biti narejeni iz preveč kvalitetnih materialov. Razlika pa je tudi v tem, da so naši čevlji udobni, lahki in povsem prilagojeni stopalu osebe, ki jih je naročila, s tem da stranke k nam pridejo dvakrat, da pomerijo čevlje. Za to si je treba vzeti čas. Pridejo pa tudi obdobja, ko ni naročil za plesne čevlje, ko ni plesnih šol in plesov. Na srečo pri nas tudi popravljamo čevlje.

Se čevljarji med sabo razlikujete tudi glede popravil?

Ignacij: Obiskoval sem le srednjo čevljarsko šolo v Kranju, zavestno šel v ta poklic, saj sem želel delati nekaj, kar mi je všeč. Našel sem se v izdelovanju plesnih čevljev, čeprav mi je bila zanimiva tudi modna obutev. Pri plesnih čevljih pa ima prednost funkcionalnost, ker navsezadnje gre za 'delovne' čevlje. Lahko dodajam nekakšne okrasne elemente, kaj več pa si ne morem privoščiti, ker so ti lahko pri plesu moteči.

Vam ni žal, da ste se odločili za poklic čevljarja?

Ignacij: Ne, saj sem želel nekaj ustvarjati in pri plesnih čevljih si to lahko privoščim, čeprav je, kot rečeno, pri plesnih čevljih na prvem mestu kvaliteta, da čim dlje zdržijo, da so stabilni, da se povsem prilegajo stopalu ... Dejstvo je, da veliko ljudi kupi svojo številko plesnih čevljev, pa se ti recimo povsem ne prilegajo njihovim stopalom. Sicer zaznajo, da s čevlji nekaj ni v redu, a sploh ne vedo, kaj.

Gre za kopito?

Ignacij: Ja, kopito je pomembno pri izdelavi čevljev. Recimo Peko ima določena kopita, ki so določenim ženskam ustrezala in zdaj, ko zapirajo Peko, so te ženske prav jezne.

Čevljarstvo pri nas propada?

Ignacij: Naše čevljarstvo propada, uvoza pa je precej, kakor tudi potrošnje. Pri nas potrošimo ogromno čevljev.

So Italijani in Španci tisti, ki slovijo po dobrih čevljih?

Ignacij: Imajo neko ime. Njihovi čevlji so modni in ko rečeš italijanski čevelj, je to to.

Pa so italijanski čevlji res tako dobri?

Ignacij: Predvsem so dizajnersko dobri, določeni čevlji so dobri, določeni pa tudi niso.

Imajo tisto nekaj, kar pogrešamo pri čevljih, ki so narejeni pri nas?

Ignacij: Naši čevlji so kvalitetni, zdržijo zelo veliko, ampak nimajo nekaj tistega 'čarobnega'. Tudi pri sebi opažam, ko ljudem svetujem, kateri čevelj naj izberejo, pa določenih nočejo.

Ker jim niso všeč?

Ignacij: Težko je uskladiti oboje, da so jim všeč in da jim ustrezajo, saj ti morajo biti čevlji všeč in hkrati še udobni. Ker če stranki čevlji niso všeč, so ji tudi slabi. Zakaj pa so čevlji slabi? Ker ji niso všeč. Če si želi čevlje s paščki, pa takšni niso primerni zanjo in ji jih odsvetujem, bo rekla, da ji naši čevlji niso dobri. Če pa naredim čevlje, kakršne si želi, pa ti ravno niso najbolj primerni za njeno nogo, bo tudi rekla, da ji niso dobri.

Zato si raje za vsakogar vzamem več časa, da se s stranko pogovoriva in ji razložim, kaj je za njeno stopalo primerno. Moj cilj je, da je stranka vedno zadovoljna, da naredim, kar si je stranka želela. Če pa to komu ni v redu, raje še enkrat naredim nove čevlje. V glavnem mora stranka biti zadovoljna. Sploh pa moraš v današnjih časih biti dober psiholog, da si stranka ne izbere napačnih čevljev. Raje vidim, da prespi, če ni prepričana, samo da so ji čevlji zares všeč. Zadovoljen sem, ko ji čevlji na nogi dobro stojijo, lahko pa sem upošteval tisto, kar si je želela, da je čevelj s pridihom.

Se naše zahteve glede popravila čevljev skozi čas kaj spreminjajo?

Ignacij: Se spreminjajo. Starejše generacije razumejo, da so se določeni deli uničili, mlajši pa ne razumejo, da se določenih stvari več ne da popraviti. Nekateri znajo kar vztrajati pri svojem in jim moram razložiti, da se po določenih zakonitostih fizike vsaka stvar z uporabo 'znuca'.

Kot družba smo postali zelo ozki in nekateri nočejo razumeti, da se določenih stvari ne da popraviti. Tudi tempo življenja je povsem drugačen kot nekoč, spremenila pa se je tudi moda. Ta se zdaj spreminja zelo hitro, včasih se je recimo na pet let, zdaj pa je že vsako sezono drugačna. Ker pa imamo slabši standard, tega ne moremo dohajati, in če se kdo hoče modno oblačiti, bo kupil tiste najcenejše čevlje.

Dobro, da smo različni in imajo nekateri raje klasične čevlje, ki niso vezani na modne muhe. Tisti, ki pa so bolj mahnjeni na modo, kupijo čevlje slabše kvalitete, ker si dražjih ne morejo privoščiti. Res je, da so se določene vrednote izgubile: do ljudi, stvari, do vsega. Ni več tistega odnosa.

Kdor res potrebuje plesne čevlje, ni problema, ker vidi, da se trudimo in si jih tudi sam želi. Nekateri se zavedajo, da imajo privilegij, ker si lahko privoščijo čevlje po meri. Plesalci znajo povedati, da se, ko se zunaj pogovarjajo z drugimi plesalci, ti čudijo, kako to, da si dajo delati čevlje po meri. Oni si namreč običajno kupijo industrijsko izdelane čevlje pa tudi, če jim štrlijo prsti. Industrijsko izdelani čevlji pa po navadi niso prilagojeni tistim, ki imajo zelo ozka stopala, ali tistim, ki imajo zelo široka.

Se počutite dobro, ko vam to rečejo?

Ignacij: Dober občutek je, ko so plesalci zadovoljni z našimi čevlji. Cilj vsakega poklica je, da stranki ustrežeš.

Napisala: Suzana Golubov. Foto: Helena Kermelj.

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk